ponedeljek, 30. september 2019

Protest za podnebno pravičnost

Razlog za podnebni "štrajk" mladih je podnebna pravičnost, ki pomeni pravico do dostojnega življenja na čistem planetu za vse ljudi. V smeri podnebne pravičnosti se premalo posvečamo problematiki podnebnih sprememb. Posledice podnebnih sprememb bodo sprva najbolj prizadele revne države, ki so k tem spremembam najmanj prispevale. Zaradi suše, poplav in drugih naravnih nesreč prebivalci revnih dežel že sedaj občutijo veliko pomanjkanje pitne vode in hrane, razširjajo se številne bolezni, ogrožena so življenja številnih ljudi.
Podnebne spremembe in druge okoljske probleme v največji meri povzročajo najrazvitejše države in najbogatejši prebivalci sveta. Svet bi se moral bolj ukvarjati z okoljem kot z dobičkom. S posledicami svojih dejanj bi se morali ukvarjati tudi kapitalisti. Usoda prihodnjih rodov je odvisna tudi od njih. Naš planet že danes pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe, emisije toplogrednih plinov pa naraščajo iz leta v leto. Če želimo svojim zanamcem zagotoviti mirno in ustaljeno življenje, je skrajni čas za reševanje podnebne krize. Boj proti podnebnim spremembam je eden najbolj perečih izzivov današnjega časa.
Boj za okolje je boj za našo prihodnost in le skupaj lahko dosežemo podnebno pravičnost za vse.










četrtek, 26. september 2019

Športni dan 9. razred - Krnska jezera, Krn



V petek, 20. 9. 2019, smo se z devetošolci odpravili na športni dan. Po dolgi vožnji z avtobusom smo si privoščili krajši postanek pred Domom Klementa Juga v Lepeni in nato krenili na pot v smeri Krnskih jezer

Do planinske koče smo hodili približno dve uri, nato smo si vzeli čas za počitek in malico. Potem smo pot nadaljevali do največjega slovenskega visokogorskega jezera - Krnskega jezera. Tu smo uživali v prelepem sončnem vremenu in tišini gora. Ob prekrasnem razgledu na Krn ter okoliške vrhove nas je obdalo veselje in ponos, da nam je uspelo priti do cilja.
Ko smo se naužili vseh naravnih lepot, smo se odpravili nazaj v Lepeno in počasi proti domu.
Manjša skupina otrok se je skupaj z ravnateljem in učiteljem športa povzpela še na Krn (2245 m). Po krajšem počitku so sestopili preko planine Kuhinja in se v večernih urah s kombijem vrnili domov.

Za nekatere je bila to povsem nova izkušnja, saj so bili prvič na Krnskih jezerih ali v hribih nasploh, vsi pa smo preživeli čudovit športni dan v objemu slovenskih gora.

AF

ponedeljek, 23. september 2019

Naravoslovni dan Ljubljansko Barje - 9. razred

Na Igu smo si v muzeju ogledali razstavo o koliščarjih, sprehodili smo se po učni poti in spoznali značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja ter načine gospodarjenja s katerimi jih ohranjamo. Nato smo odšli po učni poti do barjanskih oken. Vzpeli smo se tudi na osamelec Sveti Lovrenc, ogledali si naravni spomenik enega najglobljih slovenskih jezer pod Sv. Ano, v Črni vasi pa cerkev Sv. Mihaela - mojstrovino arhitekta Jožeta Plečnika.



AB

TU JE MOJ DOM, TU SEM DOMA


Sedmošolci so pri uri slovenščine ubesedili svoj pogled na dom, domovino, domači kraj.

Ljubezen do domovine je naša velika dolžnost, saj če izgubimo ljubezen do domovine, ne bomo več vredni, da smo Slovenci. V najhujših obdobjih fašizma so se Primorci in Primorke borili do konca, zato moramo biti ponosni, da smo del Slovenije. Do svoje domovine čutim vse, kar domovina mora imeti, to je ljubezen, prijateljstvo in mir. Pomeni mi zelo veliko, saj so se naši Primorci in Primorke borili, da smo lahko del nje. Le manj politike bi moralo biti, da bi se lahko vsi dokončno spoprijateljili in boljše bi se počutili.
Klara, 7. a

V Sloveniji se počutim lepo. Kljub temu da je majhna dežela, v primerjavi z drugimi, nam ponuja zelo veliko. Ponuja nam veliko narave in izletniških točk, kot so hribi, jezera, morje … Kraji po Sloveniji so zelo lepo urejeni in tudi v svojem kraju se počutim prijetno, ker ni preveč oddaljen od mojega doma. V bližini je veliko narave, igrišč, kjer se rada zadržujem s svojimi prijatelji. V bližini pa je tudi šola. V kraju, v katerem živim, se počutim prijetno in všeč mi je, da je to moja domovina.
Anika, 7. a

Začel bom s stvarmi, ki jih v svojem kraju obožujem. Živim v Vrtojbi in je nikoli ne bom zapustil. Tu so moji prijatelji in tu je moj domači kraj. Zraven moje hiše so Vrtojbensko-biljenski griči, po katerih grem velikokrat peš oz. s kolesom skupaj z mojo družino. V Vrtojbi mi je prelepo, saj ni toliko prometno kot v drugih večjih mestih. To je moj najljubši kraj.
Luka, 7. a

Do svoje domovine čutim nekaj močnega, nekaj česar se ne da opisati. Imamo jo zelo rada in ne morem si je predstavljati drugače. Pomeni mi vse na svetu. Tu mi je všeč in ne bi šla nikamor drugam. Tu imam prijatelje, družino, sorodnike. Tukaj sem se rodila in tukaj je moj dom. Boljšega doma si ne morem predstavljati.
Eva, 7. a

Opisal bom mesto Jesenice, v katerem sem živel večino življenja. Jesenice so manjše gorenjsko mesto, ki ležijo med Karavankami in Bohinjem. Pozimi tam zapade veliko snega ‒ otroci se kepajo in mestna drsališča zaživijo. Jeseni in spomladi narava obarva Jesenice v svoje pisane, čarobne barve. Poleti mi je bilo prav posebno všeč, ko sem se med počitnicami družil s prijatelji. Radi smo zahajali na najboljši sladoled v mestno pekarno ali se kopali na jeseniškem bazenu. Včasih sva z bratom hodila do reke Save. Jesenice so mi všeč, ker so v vsakem letnem času nekaj posebnega.
Florim, 7. a

Živim v Volčji Dragi. Tu sem od svojega rojstva. Živim z bratom, mamo, očetom, nono in nonotom. Živimo v hiši, ki ima dve stanovanji. V kraju, kje živim, se dobro počutim, saj je na vasi, je pa kljub temu blizu mesta. Ta kraj mi veliko pomeni, ker imam nanj veliko spominov. Ko sem bil majhen, mi je mama prepevala pesmice. Zelo rad se v svojem kraju vozim tudi s kolesom, saj je veliko čudovitih poti. Zraven moje hiše se nahaja pošta, trgovina in pekarna, tako se lahko peš odpravim kar tja, ko kaj potrebujem. Moj domači kraj mi je zelo všeč in ga ne bi zamenjal za nič na svetu.
Tim, 7. a


Doma sem v Biljah pri Novi Gorici. Ta kraj mi veliko pomeni, saj v njem živim že od rojstva. Ta kraj mi je všeč, ker je to zelo mirna vas, imam veliko sosedov in okoli sebe pogled na prečudovito naravo ter Biljenske griče. Vesel sem, da lahko v svoji domovini govorim slovensko, saj so se naši pradedi borili za vrnitev Primorske k Jugoslaviji. V domovini se počutim odlično, saj mi daje občutek varnosti.
Tine, 7. a

Do Slovaške čutim nekaj zelo lepega. Tam se počutim, kot da sem komaj prišla domov. Pomeni mi veliko. Slovaška bo vedno v mojem srcu, saj je to moj dom. Tam mi je zelo prijetno. Počutim se odlično, fenomenalno. Zelo sem žalostna, da nisem tam s svojo babico, stricem, tetami … Ampak nekaj pa vem: Doma ne naredi streha nad glavo, temveč ljudje ob tebi, ki jih imaš rad.
Alexandra, 7. a

V moji domovini Sloveniji so prijazni ljudje, lep narava in nekaj lepih mest. Blizu so gore, gozdovi, reke, morje, jezera ter mesta. Slovenija ne spada med večje države. Predvsem se poleti rad odpravim na Obalo, lepa pa je tudi pozimi, ko gremo na sneg. Slovenija ima seveda tudi veliko odličnih športnikov, ki ponosno nastopajo za slovensko reprezentanco oz. državo v veliko različnih športih. To je moja domovina, tukaj sem se rodil in tukaj živim.
Matia, 7. a
                                                                                                Mentorica: Tatjana Harej, prof.

petek, 20. september 2019

Osmošolci so ugotovili: "Na Krasu je krasno."

V petek, 20. septembra so imeli učenci 8. razredov naravoslovni dan. Na programu so imeli ogled Notranjskega muzeja v Postojni, žive makete Cerkniškega jezera v Dolenjem jezeru in Križne jame.
V Notranjskem muzeju Postojna je od 26. februarja 2015 na ogled stalna muzejska razstava o krasu - Muzej krasa.Po razstavi so nas vodili prijetni vodiči, ki so nas seznanili z vsemi značilnostimi krasa. Ob tem pa smo spoznali še jamskega medveda in ob njem ponovili vse kosti, ki jih ima človeško telo.
 Preizkusili smo se v timskem delu. Sestavili smo okostje. 

Tale naš "medvedek" pa bo potreboval ortopeda.

Z zanimanjem smo si ogledali male živalice, ki živijo v kraških jamah.
Sledil je ogled žive makete Cerkniškega jezera, kjer smo si ogledali jezero, griče in hribe v njegovi okolici. Ob razlagi lastnika smo spoznali nastajanje in presihanje jezera. Ob tem smo poslušali oglašanje različnih živali, ki živijo na in ob jezeru, tako da smo dobili občutek življenja na pravem jezeru. Ogledali smo si tudi film, ki prikazuje spreminjanje jezera skozi letne čase.

Nato pa je končno sledil ogled težko pričakovane Križne jame. Preobuli smo se v škornje in šli v temo. Jama se začne z veliko dvorano, nato pa smo se kmalu znašli v popolni temi. Vendar smo bili opremljeni s svetilkami. Sprehodili smo se skozi Veliko dvorano proti razstavljenim kostem jamskega medveda. Pot smo nadaljevali po rovu do prvega jezera.Tam nas je čakal čoln, s katerim smo se zapeljali po jezeru.
KD

petek, 13. september 2019

1. športni dan 7. razred - Škabrijel

Učenci 7. razredov so se za 1. športni dan odpravili na pohod na Škabrijel. 
 
Tik pred vrhom so si na nadmorski višini 573 m odpočili v bivaku Štefan. V skupinah so se povzpeli tudi na razgledni stolp. 
 Veliko so se družili in klepetali.




ponedeljek, 09. september 2019

1. športni dan 6. razred - Kolovrat in Kobariški muzej

V sredo, 4. 9. 2019, smo se s šestošolci odpravili na 1. športni dan.  
Z avtobusi smo se odpeljali proti Kobaridu.

6. b in č smo iz Volč zavili najprej proti Kolovratu. Šofer nas je pustil pri muzeju na prostem Kolovrat, kjer nas je že čakal vodič Leon. Po kratki malici in obisku ravnatelja smo si ogledali muzej na prostem Kolovrat, nato pa se podali na pohod čez greben do Livških Raven. Pri Livških Ravnah nas je počakal šofer z avtobusom in nas odpeljal v Kobarid. V Kobaridu smo si v dveh skupinah z vodniki ogledali Kobariški muzej. 
6. a in c razred pa sta pot začela drugače, najprej v Kobariškem muzeju, nato pa so se z avtobusom odpravili proti Livškim Ravnam in na pohod čez Kolovrat, kjer smo se vsi skupaj tudi srečali. 

Imeli smo se super saj je bilo vreme in razgled res enkratno!

učiteljica Martina

1. športni dan za 8.razred - Pohod na Javorco

Po brezskrbnih poletnih dnevih je bilo lepo se spet srečati in imeti cel dan na razpolago za klepet.
Na Javorci smo si ogledali cerkev, ki so jo med 1. svetovno vojno postavili vojaki v spomin padlim med spopadi. Zapisana so vsa imena ne glede na nacionalnost. Cerkvico obiskujejo turisti iz vsepovsod. Veliko tujih registrskih tablic smo opazili.



Kristina Stopar Jenišek

1. športni dan 9. razred: Kluže in Čelo

V sredo, 4. 9. 2019, smo se z devetošolci odpeljali v Kluže. Tam so nas pričakali člani društva 1313 in nas s predstavo popeljali več kot sto let nazaj v zgodovino in nam prikazali življenje vojakov v času 1. svetovne vojne na tem območju.
Po predstavi smo si ogledali še trdnjavo, v kateri je stalna muzejska zbirka 1. svetovne vojne.
Skupaj z vodniki smo se nato povzpeli na vzpetino Čelo, kjer so bili v času 1. svetovne vojne topniški položaji. Tam smo si v dveh skupinah ogledali muzej na prostem. Sprehodili smo se skozi rove, si pogledali bunker ter spoznali nekatere predmete, ki so jih uporabljali v času vojne. 
Med potjo skozi gozd smo občudovali naravo in uživali v vonju ciklam. Vstopili smo tudi v bunker, kjer smo videli tudi netopirje. 
Potem smo se spustili v Kal Koritnico. Z avtobusi smo se odpeljali najprej do Bovca, kjer smo se posladkali s sladoledom, nato pa smo se vrnili v Šempeter.

AF

petek, 06. september 2019

Drage učenke, učenci, spoštovani starši in sodelavci!

Za vse tiste, ki si boste drznili vzeti čas in prebrali nagovor, ter si dovolili svobodnega duha od ustaljenega in povprečnega miselnega toka za drugačnost in drznost.
Dovolil sem si zapisati daljši odlomek, citat opombe 183, iz knjige patra Karla Gržana: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih (Sanje in avtor 2013, 2017), s katero sem si kratkočasil in bogatil letošnje poletje, polnil telo, misli in duha.

Takole pravi: » Koliko pohabljenih osebnosti srečujem vedno znova. Vsak izmed nas pride na ta svet kot genij na svojem področju, potem pa … toliko potlačenih v splošnost nekega časa! Toliko podatkov je treba osvojiti, toliko informacij, ki niso podane le kot potrebna spoznavna izhodišča za nujno preraščanje dosedanjih znanj, pač pa imajo svoj cilj v sebi. Neredko je edino merilo pametnosti v papagajski ponavljavščini. Ponavljanje za dobro utirjenost v služenju takšnim in drugačnim interesom. Prava dragocenost so pedagogi, ki niso sistemsko, pač pa personalistično – osebnostno 'pametni', duhovniki, učitelji … z občutkom za izvirnost posameznika, ki ob nujnih osnovnih podatkih išče in razmišlja po svoje in tako odpira nove smeri razumevanja. Pri tem se pokaže, da je napaka – nemoč v ustaljenem načinu spoznavanja – nujni pogoj, ki omogoči nove uvide pri razumevanju življenja.
Tisti, ki vedno vse razumejo, so odlični na ustaljenih poteh razmišljanja – recimo jim kar odlični ponavljači. Geniji niso nikoli vsega razumeli in znotraj svojega področja nadarjenosti so imeli tudi velike težave: niso zmogli misliti, kot misli večina. Toda prav ta njihova nemoč je postala priložnost za napredek – tam je evolucija lahko naredila miselni preskok, tam se je lahko spoznanje dvignilo na novo raven. Danes vedno bolj poudarjamo, da bo v slepi ulici naše civilizacije treba 'misliti drugače'. In da bo to mogoče, moramo 'napako' v ustaljenem načinu razmišljanja ovrednotiti kot upanje, kot priložnost, tudi kot nujnost za napredek – za genialnost. Kako dragoceno je, če znamo pedagogi določeno nemoč učenca prepoznati tudi kot priložnost za nov, drugačen način razmišljanja. Bilo bi nespametno, če bi dušili genije in potrjevali le odlične ponavljače, če že ne kar povprečneže. Naš čas išče genije, potrebuje ljudi, ki ne zmorejo misliti samo po utirjenih poteh, in so za to priložnost, da nas popeljejo iz utečenih miselnih shem v nove – bolj (od)rešujoče vidike življenja. Takšni so bili preroki preteklosti in takšne božje vizionarje potrebuje tudi naš čas.«

Kot dobri učitelji si želimo, da so otroci v šoli najpomembnejši in v ospredju, da oni dajejo ideje, ustvarjajo in sodelujejo. Dober učitelj mora znati zatreti lasten ego.
Šola mora prepletati, še bolje graditi znanja z življenjskimi izkušnjami in izgrajevati otrokovo osebnost za vključevanje v vsakdanje življenje.

Kritično priznamo, da v šoli prevečkrat hitimo in lovimo sapo za ocenami. Prevečkrat je pomembno samo to, da učitelj otrokom podaja znanje, ga ocenjuje in hiti s snovjo naprej. Temu botrujejo neživljenjski učni načrti in premalo odmerjenega časa za globlje osvajanje znanja in pridobivanja izkušenj. Učni načrti so preobsežni in zato težko uresničljivi. Pri tem pozabljamo na primarno igro, smeh, radost, praznovanje in veselje ter igrivost do učenja. Pozabljamo se smejati, briti norca iz sebe, se veseliti … Življenje in šolo jemljemo preveč resno in tega se otroci učijo od nas. V učnih načrtih je odmerjenega premalo časa za življenjske izkušnje, za ponotranjenje vsebine in veselje do učenja.

Ocene niso absolutna vrednota posameznika, so le pokazatelj znanja, ki ga je otrok uspel osvojiti v določenem času. Ocene so odraz le ene izmed posameznikovih zmožnosti, vsekakor niso merilo, kaj otrok zmore in kdo otrok je.
Odlika dobre šole je proces, pot in ne cilj, končni rezultat. Dobra šola mora učencu poleg 'zmag' dopuščati napake, 'učne poraze', nekonvencionalne poti razmišljanja in reševanja učnih problemov, nalog, izzivov, ki so nujni predpogoj za rast posameznika na miselni, emocionalni, osebnostni in duhovni ravni.

Dober učitelj mora poučevati s srcem, otroke mora povezovati med seboj in jih učiti iz življenja za življenje. Negovati mora vrednote sočutja, razvijati zavest poštenja, domoljubja, spoštovanja kulture in običajev ter voditi k zavedanju, da je posameznik odvisen od skupine; otroke je pomembno učiti in naučiti, da imajo prijatelje. Kvaliteta dobrega učitelja je učenje povezanosti. Dober učitelj mora imeti strast do znanja. Ni menedžer, nadzornik, spletni brskalnik, vseved, terapevt … Učencem mora zaupati proces lastnega učenja, samostojnosti, samoiniciativnosti, ustvarjalnosti in drugačnosti.
Dober učitelj mora pokazati otrokom, da ni popoln. Tako kot si učitelj sam zbere avtoriteto, si jo izberejo tudi otroci. Učitelj kot njihova osebna avtoriteta nosi veliko odgovornost pri vplivanju in oblikovanju vrednot, pogleda na življenje, zanje, umetnost, družbo …
Dober učitelj ne sme otrokom vse »servisirati«, jim vse ponuditi, da jim ni potrebno nič narediti, prav tako ne sme sprejeti, da otroke ne sme nič presenetiti.
Dober učitelj daje otrokom domače naloge, izzive. S tem otroci krepijo odnos do dela, vztrajnost, razvijajo ustvarjalnost in se učijo uživati ob izpolnjevanju obveznosti in osvajanju novih znanj. Domače naloge so poligon za trening v življenju in pri otroku razvijajo samodisciplino in delovne navade. En izmed osrednjih ciljev šole in učenja za življenje je naučiti otroke učiti se doma, naučiti se samostojnosti za to, da bodo dosegali uspehe.

Napotek dobrega starša: Vse za otroka, a nič narediti namesto otroka samega. Privzgojiti mu vztrajnost, disciplino in delovne navade, vzgajati z vidika etičnega imperativa poštenosti in pri tem biti sam najboljši zgled in ne pozabiti na inovativnost, ustvarjalnost in drugačnost. Premakniti pogled od zunanjega k notranjemu, od imeti, živeti od česa k živeti za kaj. Življenje je dar. Najzahtevnejša naloga starša je osamosvojitev otroka, da otroka v procesu odraščanja privede k avtonomni odločitvi zavedanja se lastne odgovornosti, da si zastavi dober načrt lastnega življenja. Največje vzajemno zadovoljstvo in veselje tako starša kot otroka je spoznanje, da je le-ta sposoben samostojno reševati svoje življenjske naloge.

Napotek dobrega otroka: Vsak človek išče, še posebej otroci.
Dovolimo otrokom, da na osnovi lastnih zaznav, pozitivnih in negativnih, prijaznih, veselih, grenkih in žalostnih, na osnovi lastnih odločitev in odgovornosti izkusijo ter osvojijo nova znanja ter se izoblikujejo v odgovorne ljudi. Dovolimo jim oblikovati lastno identiteto.
Dovolimo otrokom svobodo odgovornega doživljanja, dovolimo jim lastni odgovor na eksistencialna vprašanja, kako in zakaj živim, kaj želim postati, kaj želim doseči …, dovolimo jim drugačnost, inovativnost.

Napotek dobre šole: Naloga šole ni le učenje, kako preživeti v znanju, temveč dovoliti otrokom živeti v lastnem svetu, dovoliti jim, da se izkažejo kot ustvarjalni, odgovorni, moralni, dovoliti jim se veseliti, prijateljevati, presenečati in osrečevati. Dovolimo otrokom biti ustvarjalni, inovativni, veseli in svobodni. Dovolimo otrokom, da imamo do njih visoka pričakovanja, saj bodo le tako zrasli in nas prerasli. Verjemite, da nas bodo presenetili in osrečili. Preprosto, imejmo jih radi na pravi način.

Spoštovanje, znanje, poštenje in odgovornost odpirajo vrata v srečno in zdravo življenje.

Celostna pedagogika vključuje otrokov razum, srce, duha in roke.
Središče vzgojnega delovanja odlikujejo dejanja: rad te imam, hvala, prosim, oprosti.
Dober učitelj in vzgojitelj učita za ljubezen, spoštovanje in mir.

V šolskem letu 2019/20 vam želim veliko novih znanj, izkušenj, prijateljstev in lepih šolskih doživetij.

Naj bo naše življenje veselo, bogato in polno prijateljev.


mag. Primož Hvala Kamenšček, ravnatelj

četrtek, 05. september 2019

Začelo se je...

novo šolsko leto, žal v bolnišnici. Vendar nič zato! Pri nas se imamo vseeno lahko dobro. Čeprav mnogi ležijo, se kljub temu smejijo. Ostali v učilnici veselo ustvarjajo. Preberite si, kaj vsem šolarjem sporoča ena izmed bolnišničnih učenk!

Njenemu sporočilu se pridružujeva tudi učiteljici.



Foto in besedilo: Andreja in Karmen.