torek, 31. marec 2020

NEZNANI ZNANCI - intervju z MOJCO KOMEL

V rubriki NEZNANI ZNANCI vam tokrat predstavljamo MOJCO KOMEL.  Morda ste jo srečali na hodnikih naše šole. V letošnjem šolskem letu na naši šoli poučuje izbirni predmet znakovni jezik. Sicer pa je zaposlena na Društvu gluhih in naglušnih Severne Primorske.

Predstavi nam Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske.
Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske deluje že od leta 1953. Svoj sedež ima v Novi Gorici, delujemo pa na območju trinajstih severno primorskih občin. Na društvu izvajamo posebne socialne programe namenjene osebam z izgubo sluha. To so gluhe, naglušne  osebe, osebe s polžkovim vsadkom in tudi gluhoslepe osebe. S programi, ki jih izvajamo, želimo zagotoviti tem osebam socialno vključenost, poskrbeti za njihovo informiranost. Večkrat rečejo, da je društvo za njih drugi dom.

Kakšna je tvoja naloga v tem društvu?
Moja naloga v društvu je po eni strani organizacijske narave. Poskrbeti moram za administrativno delo,  načrte,  poročila, prav tako pa je moja naloga pripraviti prijave na vsakoletne razpise, iz katerih dobimo finančna sredstva (denar), da lahko izvedemo naše programe. Poleg tega dela pa je moje delo tudi izvajanje teh programov. To pomeni, da sem na voljo članicam in članom, ki potrebujejo kakršnokoli obliko pomoči, pomagam jim izpolniti kak obrazec, grem z njimi kam, da jim pomagam pri komunikaciji. Včasih potrebujejo pogovor, nasvet…. Moja naloga je tudi da poskrbim za mesečna predavanja, ki jih organiziramo za člane, organiziram različne ekskurzije, delavnice. Skratka moje delo je zelo raznoliko in ga zelo težko strnem v le nekaj stavkov.

Zakaj si se odločila, da se naučiš znakovnega jezika?
Znakovni jezik mi je bil vedno zanimiv. Spomnim se, da sem že kot otrok rada pogledala kako otroško oddajo, ki je bila tolmačena. V spominu so mi ostali tudi nekateri filmi o gluhih osebah. Ampak nikoli nisem aktivno pristopila k temu. Kot da bi vedela, da me bo življenje samo peljalo na to pot. Brez kakršnegakoli znanja znakovnega jezika, sem namreč dobila službo na društvu gluhih in naglušnih. Na začetku sem se med gluhimi jaz počutila gluho. Kaj je rekel? Se smejijo morda meni? Tako sem že na začetku dobila dobro lekcijo, kaj pomeni biti gluh. Ne razumeti jezika, ki ga govori večina okoli tebe.

Kako to učenje poteka?
Na društvu gluhih in naglušnih delam že zelo dolgo. Ko sem skoraj pred dvajsetimi leti  prvič vstopila skozi društvena vrata in sedla za mizo, nisem znala nič. Učila sem se na najboljši možen način. S prakso – pogovori z gluhimi osebami. Seveda sem opravila tudi tečaje znakovnega jezika. Kasneje sem se vpisala tudi v šolo za tolmače, ki poteka na Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik v Ljubljani. Po opravljenem izpitu sem postala verificirana tolmačica za slovenski znakovni jezik.

Koliko je na Goriškem oseb, ki za komunikacijo uporablja le znakovni jezik?
Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske šteje okoli 300 članov. Od tega jih je približno 100, ki uporabljajo znakovni jezik.  Veliko pa je tudi naglušnih oseb, ki niso včlanjene v društvo in se s pomočjo aparata bolj ali manj znajdejo v svojem okolju. Na območju Goriških občin je približno 30 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik.

Kaj je pomembno vedeti pri komunikaciji z naglušnim, gluhim človekom?
Ko govorimo z osebo, ki ima okvaro sluha, pa naj bo to gluh ali naglušen, je zelo pomembno, da gledamo osebo v obraz, da si ne prekrivamo ust, da govorimo počasi,  a ne prepočasi J, da uporabljamo kratke, jedrnate stavke in da preverimo ali nas je oseba razumela. Če je možno, je priporočljivo zamenjati  besedo, s kako drugo besedo. Tako lahko namesto Prišla bi k tebi. Rečemo Obiskala te bom. Uporabili smo druge črke, ki jih naglušna oseba lahko bolje razume.
Če ugotovimo, da nam sporazumevanje z govorom ni steklo, vedno lahko vzamemo list papirja (ali telefon) in na kratko zapišemo, kar želimo povedati.
Ko ponovimo, je dobro ponoviti z drugačnimi besedami. Morda ima oseba težave z razumevanjem določenih črk.
Vedeti moramo, da so gluhe osebe navajene komunikacije s slišečimi, saj se z njimi srečujejo vsak dan.

Kakšne so glavne stiske te populacije?
Glavna težava za vse osebe z okvaro sluha  je otežkočena komunikacija. Ta oblika invalidnosti se navzven ne vidi, zato pogosto ne vemo, da ima oseba določene težave. Okvara sluha pa ne vpliva samo na sporazumevanje. Glavna težava je pri tem, da gluh ali tudi naglušen otrok ne prejema vseh dražljajev iz okolja. Zato prihaja do kasnejšega razvoja govora, slabšega razumevanje besedišča. Tisto kar slišeč otok usvoji mimogrede, s poslušanjem staršev od rojstva dalje, s poslušanjem pogovorov in raznih zvokov iz okolja… vse to se mora gluha oseba naučiti. S tem je povezana težja vključenost v izobraževanje, delovno okolje, pravzaprav življenjsko okolje nasploh.

Kakšne so tvoje izkušnje s poučevanjem znakovnega jezika na naši šoli.
V letošnjem šolskem letu sem se z veseljem odzvala vabilu za poučevanje izbirnega predmeta slovenski znakovni jezik. To je sploh prvo leto, ko je ta predmet možno izbrati kot izbirni predmet. Sama tudi ne prihajam iz šolstva, tako da je to  zame še prav poseben izziv.  V tem letu so se za ta izbirni predmet odločile, koliko vem,  le štiri šole v Sloveniji.  Res velik poklon Osnovni šoli Ivana Roba, da se je odločila za ta korak. Upam, da se bo tako odločalo še več šol in bomo skupaj pripomogli k večji prepoznavnosti znakovnega jezika.

Z Mojco Komel se je pogovarjala Nataša Nanut Brovč.

Poglejte, kaj nam je z znakovnim jezikom sporočila Mojca.



nedelja, 29. marec 2020

NEZNANI ZNANCI - intervju s TADEJEM DEVETAKOM

1.      Koliko časa si že gasilec? 
Gasilcem sem se pridružil pred 26 leti.

2.      Zakaj si se odločil, da se priključiš gasilcem?
V mladosti so mi bili všeč različni športi, predvsem ekstremni. V šolskih časih sem treniral atletiko, kasneje pa so mi vedno bolj postajali všeč ekstremni športi. Pridružil sem se potapljaškemu klubu in jamarskemu društvu, skakal sem s padalom ter opravljal izpit za športno letalo. Tudi radioamaterstvo mi je bilo v veliko veselje. Po nekem času sem potreboval še nekaj več in prijatelj, ki je že bil gasilec, me je prepričal, da sem se pridružil gasilcem v Šempetru. In ni mi žal, čeprav sem zaradi tega opustil vse ostale dejavnosti, s katerimi sem se prej ukvarjal. 

3.      Kaj gasilci delate? Vemo, da gasite požare, pa verjetno poleg tega pomagate še v veliko drugih situacijah.
Glavne naloge gasilcev so gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter redno izobraževanje in usposabljanje. To pomeni, da gasilci posredujemo vedno, ko je v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi ali ko je v nevarnosti naravno okolje. Letno namenimo več sto ur za dodatna usposabljanja in izobraževanja ter obnavljanja znanja. Gašenje požarov postaja manjši del našega dela, povečuje pa se število tehničnih intervencij, kamor spada posredovanje ob prometnih nesrečah, delovnih nezgodah, različna odpiranja vozil in stanovanj, posredovanje ob poplavah, začasno prekrivamo strehe po neurjih, rešujemo živali... Skratka, pomagamo ljudem, ko pomoč potrebujejo.

4.      Kaj vse mora gasilec znati?
Znanje je ključna vrlina in zagotovilo, da se bomo po intervenciji vrnili domov k svojim družinam. Pri delu zato uporabljamo znanje vseh tistih šolskih predmetov, ki nam med šolanjem niso bili preveč všeč. Matematika, fizika, kemija so osnova pri gasilskem delu. Tukaj je potrebno omeniti še sočutje in psihologijo, kadar je potrebno ljudi pomiriti ali jim svetovati. Tudi Prvo pomoč mora obvladati vsak gasilec zato da lahko priskoči na pomoč poškodovanemu kolegu ali ljudem, ki tako pomoč potrebujejo. Vsak gasilec mora poznati vso opremo s katero je opremljena njegova enota ter vsakdanjo gasilsko opremo, ki se uporablja med posredovanji. 

5.      Kako poteka šolanje gasilcev?
V Sloveniji poznamo prostovoljne in poklicne gasilce. Poklicni gasilec postaneš ko zaključiš  gasilsko šolo.  Prostovoljnim gasilcem pa se lahko pridruži vsak otrok, ko prične z obiskovanjem osnovne šole ali pa kasneje. Gasilci se redno izobražujemo tako v naših enotah kakor tudi  v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani. Tam ima sedež tudi šola za poklicne gasilce. Prostovoljni gasilci imamo tako imenovane tečaje, ki so ločeni na osnovne, nadaljevalne in specialistične tečaje.Da bi lahko postal operativni gasilec moraš najprej opraviti tečaj za gasilca pripravnika. Popripravniškem stažu nadaljuješ s tečajem za operativnega gasilca. Od tu naprej se prične tisto pravo gasilsko izobraževanje in usposabljanje. Na Izobraževalnem centru na Igu se v učilnicah izvaja teoretična priprava. Na različnih vadbenih površinah zunaj pa praktično usposabljanje. Tam opravimo specialistične tečaje za nosilce dihalnih naprav, tehnične reševalce, reševalce ob nesrečah z  nevarnimi snovmi... Teh specializacij je veliko, kolikor je pač nevarnosti, s katerimi se srečujemo. Usposabljanja in tečaji se potem nadaljujejo tudi v domačem okolju, kjer opravimo tečaje za gasilce, ki bodo kasneje vodili manjše ali večje skupine reševalcev. S tem imajo seveda še več odgovornosti, saj postanejo  odgovorni za varnost kolegov, katerim poveljujejo. Gasilsko izobraževanje se nikoli ne konča.

6.      Kakšno opremo nosite, ko greste na pomoč? 
Gasilci imamo več vrst oblačil. Imamo častno gasilsko uniformo, s katero predstavljamo gasilsko organizacijo, delovno uniformo v kateri se izobražujemo ali opravljamo nenevarna opravila ter intervencijsko obleko. Ta se loči na težko zaščitno obleko, ki nas ščiti med najtežjimi opravili kot so požari, tehnične in naravne nesreče... ter lahko zaščitno obleko, ki jo uporabljamo za gašenje gozdnih požarov ter pri reševanju iz globin in višin. Pri delu uporabljamo še zaščitno čelado, rokavice, visoke gasilske čevlje ter podkapo in gasilski varnostni pas. Vsa ta oprema pa je le osnova za varno delo. Odvisno od vrste nesreče na kateri posredujemo, pa imamo na razpolago še veliko različne opreme in naprav. Pri posredovanju zaradi požara v objektu ima vsak gasilec na sebi še izolirni dihalni aparat iz katerega dobiva zrak, potreben za nemoteno dihanje. Gasilci, ki vstopajo v goreč objekt pa morajo s seboj nesti še kar nekaj opreme, tako da so ob vstopu v goreč objekt težji za približno 30 kg po osebi. Pri posredovanju na nesrečah z nevarnimi snovmi pa imamo poleg prej omenjene opreme na sebi še zaščitni kombinezon, v katerem pa smo precej okorni, naše gibanje pa omejeno. Oprema je resnično raznolika, zato pa je gasilsko delo tako zanimivo.

7.      Kako premaguješ strah?
Strah je čisto naraven odziv telesa na nevarno situacijo, zato ni to nič nenavadnega. Strah blažimo z znanjem, saj se vsi ljudje bojimo tistega kar ne poznamo ali znamo. Zato imamo pri gasilcih vaje, na katerih vadimo najbolj čudne situacije in s tem poskrbimo, da nas ne preseneti neznanje. Po drugi strani pa je strah tisti, zaradi katerega velikokrat prej premislimo, kot kaj naredimo. To pa je tudi zagotovilo, da se bomo po posredovanju nepoškodovani vrnili k našim družinam.

8.      Si vodja Šempetrskih gasilcev, kakšne so tvoje naloge?
Leta 2018 sem postal Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Moje delo kot predsednik je bolj organizacijske narave, saj skrbim za tekoče delovanje društva, finance, sodelujem z občinskimi službami glede nabave novih gasilskih vozil in opreme..., skratka dela ne zmanjka, tudi če le-tega opravljamo prostovoljno in brezplačno. Za operativno delo, to je gašenje in reševanje, skrbi v društvu Poveljnik, ki je zadolžen za tekoče vzdrževanje opreme, pripravljenost gasilske enote in izobraževanja. Sam sem, poleg prej omenjene funkcije, tudi operativni gasilec in vodja ene od dežurnih skupin.

9.      Kdo postane poklicni gasilec, kje se za to izobrazi? Obstaja srednja šola, kjer se lahko  
       izobraziš za gasilca?
Kdor želi postati poklicni gasilec se mora prijaviti na razpis za delovno mesto v gasilski enoti. Seveda mora imeti prej zaključeno srednjo tehnično šolo ali srednjo strokovno izobrazbo ( V.stopnja) ter biti psihofizično in zdravstveno sposoben za opravljanje poklica gasilec. Imeti pa mora tudi dokazilo, da ni v kazenskem postopku oz., da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje.

10.  Pred gasilskim domom v Šempetru vidimo veliko mladih, ki se učijo reševalnih veščin. Česa se naučijo?

Kot sem že prej povedal, se lahko otroci pridružijo gasilcem z vpisom v osnovno šolo. Na gasilskem krožku jih učimo gasilskih veščin, odvisno od starostne skupine otroka. Mladi gasilci se učijo vsega po malem, od poznavanja gasilske organizacije, orientacije, gasilskih veščin, preventivnega ravnanja in prve pomoči. Skratka, učijo se osnov gasilstva, znanje pa se preverja na gasilskih tekmovanjih.

11.  Kaj bi vsem nam svetoval. Kako naj se obnašamo, da bo čim manjkrat potrebna pomoč gasilcev?

Kot pravi slovenski pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno«. To pomeni, da se moramo obnašati preventivno, vedno pomisliti, kaj se nam lahko zgodi med delom, doma ali na poti. Če upoštevamo pravila varnega obnašanja, se nam skoraj nima kaj zgoditi. Če pa se že nekaj zgodi, ne odlašajte s klicem na številko 112. Namreč, ko čakamo na pomoč, vsaka minuta šteje, vsaka sekunda je dolga kot ura.  

Dovolite mi, da  povem še nekaj v zvezi z dogajanjem okoli razsajanja virusa.

V tem času, ko smo zaradi virusa omejeni z gibanjem, se moramo vsi držati navodil in se resnično ne družiti izven kroga družine, s katero živimo. S tem bomo olajšali delo zdravstveni službi, saj bi vsaka naša poškodba ali bolezen, dodatno otežila delo zdravstvenega osebja. Zavedati se je potrebno, da bomo morali zaradi poškodbe obiskati zdravnika, posledično pa je s tem več možnosti, da se okužimo tudi mi in s tem naši domači. 
Prav tako bodimo doma  previdni pri uporabi energentov ( elektrika, kurjava, električne naprave), da ne bo prišlo do preobremenitev in s tem do požara.


Tadeju Devetaku se zahvaljujem za izčrpno in vsebinsko bogato predstavitev dela gasilcev.

Nataša Skrt Leban


petek, 20. marec 2020

Animirani film

Objavljamo povezavo do filma, ki je nastal na delavnici 7. in 8. razredov pod vodstvom Nine Bednarik in Tjaše Gorjup skupaj z društvom za izvajanje filmske vzgoje Slon.
Izredno lepo in ustvarjalno. Čestitamo! 

Rezultat iskanja slik za film

Klikni na povezavo → Spoznajmo animirani film






Prav tako je svoj animirani film ustvarila učenka Nika Možina. Bravo!

Klikni na povezavo → Ostani doma

torek, 10. marec 2020

1. tekmovanje MasterChef

Prva tekmovalca, ki sta se pomerila v naši šolski kuhinji sta bila Anis Artuković iz 7.a in Svit Peršin Šantej iz 6. razreda. Zmagovalec dvoboja in prvi finalist je postal Anis Artuković.
Čestitamo!




Martina Furlani

ponedeljek, 09. marec 2020

SREČANJE Z RAVNATELJEM

5. marca smo se vsi učenci predmetne stopnje zbrali v veliki telovadnici, kjer nas je pričakal ravnatelj. Želel nas je pohvaliti, prav vsakega izmed nas, saj smo bili v prvem delu šolskega leta izredno pridni na različnih področjih.
Za zaključek pa nam je zaigral naš šolski bend, ki sliši na ime Robov hišni bend.

petek, 06. marec 2020

2. A NA POPOTOVANJU SKOZI ZGODOVINO

Zagnani člani zgodovinskega krožka so v sredo, 4. 3., za učence 2. A pripravili zanimivo popotovanje skozi čas. Miha, Marina, Urban, Vid, Gaber, Tian, Nikola, Issa in Dalija so se v vlogi učiteljev odlično odrezali. Učencem so pobliže predstavili 4 teme: bivališča nekoč, prehrana v preteklosti, promet skozi čas ter šola nekoč. V prijetnem vzdušju in ob vedoželjnosti drugošolcev je ena ura zelo hitro minila. Naslednji teden bodo predstavitev izvedli tudi za učence 2. B.






                                                                                                                                                     Monika Bagon

ponedeljek, 02. marec 2020

MasterChef šole 2020


POTEK TEKMOVANJA

Na tekmovanje MasterChef šole 2020 so se letos prijavili 4 pogumni tekmovalci.
Tekmovanje bo potekalo tako:
__________________________________________

TEST KREATIVNOSTI
Z določenimi sestavinami bodo tekmovalci pripravili kreativno jed. Ostale sestavine izberejo sami, le te so na razpolago v gospodinjski učilnici.
1 proti 1 (izločitev 1 tekmovalca)

Prva se bosta 10. 3. 2020 ob 13. 30 v uč. GOS borila

ANIS ARTUKOVIĆ 7.a   :   SVIT PERŠIN ŠANTEJ 6.b

Naslednja tekmovalca pa nam bosta svoje kuharske mojstrovine prikazala 17. 3. 2020 ob 13.30 v uč. GOS

DIEGO MANGIAMELLI SALVATORE 6.a  
 :    KEVIN JURETIČ 6. b
_________________________________

FINALE

Tekmovalca sama izbereta sestavine in pripravita glavno jed ter sladico po lastni želji.