torek, 20. junij 2023

Obisk Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše

Učenci 8. r. so v torek, 20. 6. 2023, obiskali Vrbo in Doslovče. Ogledali so si rojstni hiši dveh pomembnih slovenskih književnikov.

Kot primer revnejše kmečke hiše so si v Doslovčah ogledali Finžgarjevo rojstno hišo, katera predstavlja primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. Ogledali so si črno kuhinjo v vežišpajzohišo in kamro.

V Vrbi so si ogledali rojstno hišo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Hiša velja za spomenik državnega pomena. Rojstna hiša predstavlja primer boljše stoječe kmečke hiše. Tako so odkrili značilnosti kmečke hiše iz prve polovice 19. stol., kjer je vse kot nekoč; lončena krušna peč, kamra s Prešernovo zibelko, črna kuhinja. Ogledali so si stalno razstavo o Prešernovem življenju, delu in najpomembnejših literarnih mojstrovinah ter animirani film.

Nina Bednařik, učiteljica
















nedelja, 18. junij 2023

Galerija GoNG

Učenci izbirnega predmeta Francoščina 1 so v torek, 13. junija obiskali novogoriško galerijo sodobnih umetnosti GoNG, kjer nas je prijazno pozdravil lastnik biroja Kreadom in idejni vodja, gospod Adrijan. Po francosko jih je pozdravila Sarah, študentka 3. letnika krajinske arhitekture, ki do konca junija tam opravlja prakso. Gospodična Sarah je v francoščini in angleščini predstavila svoj študij in delo krajinskega arhitekta. Učenci in učenke so kar veliko spraševali. Videli smo tudi velikansko maketo neke počitniške hiše ob morju, ki je nastajala dober mesec dni. Po izčrpnem uvodu nas je Sarah odpeljala v park in uvedla v skiciranje. Vsak si je izbral tri različne motive in jih po navodilih skiciral. Sarah si je vzela čas in komentirala je vsak izdelek posebej. Zahvalili smo se ji za dvojezično predstavitev, prijaznost in strokovno mnenje ter se veselo odpravili počitnicam naproti – to so bile naše zadnje ure francoščine! Privoščili smo si sladoled ter si zaželeli zdravo in brezskrbno poletje. »Au revoir!«

Tanja Erzetič, mentorica


Krajinski arhitekt? – Zakaj pa ne!

V galeriji GoNG sem izvedela, da imajo arhitekti in krajinski arhitekti popolnoma drugačno delo in da bi morali še bolj sodelovati na projektih. Presenetilo me je, da se moraš v Franciji kar dve leti pripravljati na sprejemni izpit za študij krajinske arhitekture in ogromno ročno risati. Če bi bilo več krajinskih arhitektov, bi stavbe v prihodnosti imele veliko lepše in bolj uporabno okolje. Tudi manjše hiše bi imele dobro izkoriščeno okolico oziroma družine z več otroci bi imele lepo urejeno zunanjost, da bi se lahko počutili bolj udobno tudi zunaj.

Če bi pri zidanju ali urejanju okolja dobili nasvet krajinskega arhitekta, bi bile vse stavbe v čistejši okolici, posadili bi več dreves in ozelenili prazne površine. Tako bi imeli bolj kvaliteten zrak, poleti bi bilo več sence in čutili bi manj vročine. Krajinski arhitekti bodo zagotovo znali izboljšati naše življenje v 21. stoletju.

Tea Ivanova, 7. c












petek, 9. junij 2023

KRALJICA SMEHA IN OGLED MUZEJA

Učenci, ki obiskujemo IP Filmska vzgoja smo se v sredo, 7. 6. 2023, odpravili na ekskurzijo. V sklopu Kina Otok smo se udeležili Filmskega festivala v Izoli, kjer smo si ogledali projekcijo filma Kraljica smeha.

Film Kraljica smeha je mladinski film z dramatičnim žanrom, saj imamo mlado deklico Sašo, ki ima manjše težave s svojim obnašanjem, krotenjem jeze … Prikazani so deli, ko je zelo potrta in žalostna, npr. ko se spominja mamine smrti … Film nam želi povedati, kako živijo v družinah brez mame ali očeta. Pokaže nam tudi odnose med Sašo in njenim očetom. Saša ne rada govori o svojih čustvih, ne želi jokati, ker misli, da bo kot njena mama. Saša ne želi pristati na točki, kot njena mama, da bi umrla zaradi depresije ali česa podobnega. Zato se zaobljubi, da se bo držala štirih stvari:

- Obrije se, ker ne želi imeti take frizure kot njena mama.

- Ne želi brati knjig, ker jih je njena mama ves čas brala, zato se Saša znebi knjig.

- Ne želi skrbeti za karkoli živega, saj meni, da je njena mama skrbela zanjo.

- Želi postati komedijantka, saj se oče, odkar je mati umrla, ni več smejal.

Vse to ji uspe in je ponosna nase, saj je postala komedijantka. Na koncu se tudi sprijazni s tem, da je njena mama umrla, ker prej tega ni želela dojeti.

Po ogledu filma, pogovoru o filmu in kosilu v sončni Izoli, smo odšli v Divačo. Obiskali smo Muzej slovenskih filmskih igralcev. Dodobra smo spoznali igralko Ido Kravanja, ki velja za najuspešnejšo slovensko filmsko igralko v zgodovini slovenskih igralcev in igralk. Rodila se je v Divači 7. 7. 1907, umrla pa 10. 5. 1979. Pokopana pa je v Beogradu. Bila je odlična igralka. Njena pot se je začela, ko so jo prijateljice prijavile na lepotno tekmovanje. Mami ji mama ni dovolila tja, a njene slike so premamile vse režiserje in povabili so jo na snemanje. Sprva je igrala v manjših vlogah. Premiera njenega prvega filma Kar zamolče otroci pred svojimi starši je bila 21. oktobra 1927. Nadela si je ime ITA RINA. V filmu Zadnja večerja jo je opazil češki režiser in ji ponudil glavno vlogo v filmu Erotikon. Posneli so ga leta 1928. Nato pa smo se sprehodili še po razstavi. V njej smo videli vse najuspešnejše slovenske filmske igralce ter vse pripomočke, ki so potrebni za snemanje filmov. Na koncu pa smo si lahko kupili še kakšen spominek.

Tia Rustja, 7. č



















četrtek, 1. junij 2023

 Male olimpijske igre

Učenci z Vogrskega smo se z veseljem udeležili malih olimpijskih iger skupaj z vrstniki iz Vrtojbe in Šempetra. 


Učiteljici Helena in Nadja


sreda, 31. maj 2023

NAGRADNI IZLET ZLATIH ZNAČKARJEV

 V torek, 30. 5. 2023, smo se zlati značkarji odpravili v Ljubljano.

Po prihodu v Ljubljano smo si najprej ogledali razstavo fotografij velikega formata Samoglavih 20 v parku Tivoli. Sledila je prireditev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki jo je vodil Boštjan Gorenc, bolje znan kot Pižama. Tam sta bila tudi avtorica knjige Kako razumeti svet. 50 abstraktnih izumov, Tina  Bilban in ilustrator knjige Ivan Mitrevski, ki  sta nam povedala nekaj o njuni knjigi. Najbolj nam je bilo všeč, ko je na oder prišel Nipke in nam zapel njegove najbolj znane pesmi.

Med vračanjem domov smo se na avtobusu družili z učenci iz Mirna in Renč.

 






 


Eva Reljič, 9. a

 

ponedeljek, 29. maj 2023

Pobratenje Šempeter-Romans-Schiefling

 26. 5. 2023 so se učenci 6. b udeležili srečanja z vrstniki iz italijanskega Romansa in avstrijskega Schieflinga (Škofiče). Srečanje, ki je potekalo pod okriljem vseh treh občin, je bilo tokrat v Avstriji, na dvojezični Ljudski šoli Škofiče.

Po prijaznem sprejemu ob pecivu in soku so se učenci razdelili v mešane skupine in sodelovali pri različnih dejavnostih, ki so jih pripravili učitelji in učenci šole gostiteljice. Sledilo je avstrijsko obarvano kosilo: dunajski zrezek in cesarski praženec s čežano. Popoldan smo se skupaj odpravili do razglednega stolpa Pyramidenkogel. Na stolp smo se povzpeli peš (441 stopnic!) in uživali v krasnem razgledu. Najbolj zanimiv je bil seveda spust nazaj na trdna tla – s hitrostjo 25 km/h smo do vznožja odbrzeli po toboganu!

                                                                                                                            Nina Drstvenšek 

 







 

 

 

nedelja, 23. april 2023

 TABOR ZA UČENCE Z DOSEŽKI, CERKNO 2023

2. DAN

Zbrali smo se na diagonali in odšli na bližnji hrib. Tam smo dobili navodila in dobili šotorko. Vsaka skupina je morala ustvariti svoj tabor. Takoj smo pričeli z delom. Začeli smo s šotorom, ki smo ga napeli pod kotom 45°. Ostali so ga napeli vodoravno. Pričeli smo z gradnjo ograje okoli šotora. Nekateri smo naredili manjšo, nekateri pa višjo ograjo. Postavili smo taborni ogenj, ki je imel vnetilo, vratca, da si lahko vnetil vnetilo, okoli pa kamenje. Zraven ognja smo postavili debelejše palice in večje kamne. Nad ogenj smo postavili vejo, pod katero lahko postaviš lonec. Nekateri smo postavili tudi sušilo. Za konec je skupina Smrkci napisala svoja imena ter ime skupine. Na koncu smo ocenjevali vse tri tabore. Vsi smo bili dobri, zato ni bilo zmagovalca. Vse smo pospravili in zložili šotorke. Kamenčke z imeni smo pustili za naslednje skupine. Odšli smo nazaj in se zabavali na igralih v bližini doma.

Aljaž Božič, 7. B

 

    


 

Za ime tabora je bil izglasovan predlog TABOR RAZIGRANIH NEANDERTALCEV. Glede na ime smo izbrali simbol tabora, ki je delo Laganis Roka. Simbol tabora smo upodobili tudi na našem praporu. V dopoldanskem času smo, poleg praporja, ustvarjali tudi glasilo. Pred vami je le eden od prispevkov, ki pa odlično povzame celotno dogajanje na taboru: 


RAZIGRANI NEANDERTALCI

26 je junakov,

ki hodijo v Divje babe,

odlični v delanju bivakov

in odkrivanju narave.

 

Nabrali nove smo izkušnje,

se zbližali med sabo,

spoznali smo celotno Cerkno,

to bo za vedno z nami ostalo.

 

Dva dni zabave in novih znanj

skupaj preživimo,

ob druženju s prijatelji,

gresta prehitro mimo.

 

To bo morda zvenelo grozno-

nismo največji genialci,

a vendar vzkliknemo ponosno-

smo RAZIGRANI NEANDERTALCI!

 

Jakob Lapajne Melink, 9. C