sreda, 30. december 2020

Spomini na osamosvojitev Slovenije

 Učenke in učenci 8. a so povprašali starše in stare starše o njihovih občutkih ter spominih na osamosvajanje Slovenije.


Moj dedek je služil vojaški rok v Srbiji, kjer so Slovence sovražili in jih celo trpinčili. Ob osamosvojitvi Slovenije je bil izredno srečen. Nemudoma, ko so izvedeli veselo novico, so odprli šampanjec in nazdravljali novim podvigom v samostojni državi.

                                                                                                                                             Klara

 

Moja stara starša sta povedala, da je bil ta dan nekaj posebnega. Odšli so na volišče volit, saj so si želeli postati samostojna država, pomembno pa je bilo tudi za boljšo prihodnost njihovih vnukov in seveda ostalih ljudi. Po končanih volitvah so odšli k sosedom spremljati volitve po televiziji. Ko so ugotovili, da bo Slovenija postala samostojna država, so proslavljali s »šampanjcem«. Bilo je zelo lepo in uresničile so se njihove želje.

                                                                                                                                       Matija M.

 

Moji starši menijo, da je osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije pomenila večjo samostojnost, enotnost ter razvoj za prihodnost.

Nona in nono menita, da je bila odločitev za samostojnost Slovenije prava, saj sta upala v skupno dobro ter boljšo prihodnost za življenje mladine.

                                                                                                                                        Luka A.

 

Moji stari starši so povedali: "Vsi smo bili zelo veseli, ker ni bilo več vojn, prepirov in groženj. Lahko smo volili tistega, ki smo ga hoteli. Po volitvah je bilo dobro vzdušje."

                                                                                                                                             Žana

 

Moja nona je povedala, da so bili tanki in vojaki v Rožni dolini. Med Slovenijo in Jugoslavijo je bila vojna. Vsi so se zatekli v zaklonišča. Takrat je nona ugotovila, da je pozabila mačko v hiši, a je bilo že prepozno in se je ves čas bala zanjo. Nona je povedala tudi, da so bile dolge vrste za kruh in da je vsakemu stanovanju pripadala ena štruca kruha na dan. Dodala je še, da je bilo strašno in razburljivo, a še vedno boljše kot 1. in 2. svetovna vojna ter ta Covid-19.

                                                                                                                                             Sara

 

Vsi so bili zato, da se Slovenija osamosvoji, a so se hkrati tudi bali, kaj bo storila jugoslovanska vojska. V politiki so bile stranke nekako združene in so bile vse za samostojno Slovenijo. Ko je napočil čas volitev, je bila velika večina za samostojno Slovenijo. Proti so bili večinoma le kakšni vojaki in ostali, ki so prihajali z juga. Ko se je Slovenija osamosvojila, so bili vsi veseli in zadovoljni, da imajo svojo državo in niso več odvisni od ostalih.

                                                                                                                                           Matia

 

Starše sem vprašala o osamosvojitvi Slovenije. Oba sta bila zadovoljna, da se bo Slovenija osamosvojila. Presenetile so ju vojne razmere ob odcepitvi. K sreči te razmere niso dolgo trajale in smo Slovenci dobili svojo državo.

                                                                                                                                             Neli


Tata: Se ne spomni dobro, ker je imel 17 let, a je rekel, da mu je bilo všeč.

Nona: Bila je zelo vesela, a jo je bilo malo strah vojne.

Nono: Bil je vesel, a ga je malo skrbelo kaj se bo zgodilo.

Pranona: Tudi ona je bila zelo vesela.

                                                                                Eva

 

Povprašal sem svojo babico. Povedala mi je, da je:

-glasovala (DA) za odcepitev

-bila rahlo živčna pred razglasitvijo

-po razglasitvi rezultatov bila vesela, zadovoljna...

                                                                                Tine

 

Moji stari starši so rekli, da ni bilo nič tako posebnega, a so bili veseli in so praznovali, ker so postali samostojna država.

                                                                                                                                              Tim

 

Moji starši in stari starši so povedali:

-        - da so tanki jugoslovanske armade zasedli in zaprli mejne prehode z Italijo

-        - da je jugoslovanska armada okupirala slovensko ozemlje in s tem hotela preprečiti osamosvojitev Slovenije

-        - da je bil v Rožni Dolini v napadu poškodovan 1 tank, smrtne žrtve pa so bile na obeh straneh

                                                                                                                                             Lan

 

Moj oče je povedal, da se je Slovenija osamosvojila leta 1991. Bila je ena glavnih udeleženk sporov med zagovorniki centralizma in federalizma. Po smrti Josipa Broza Tita leta 1980 se je začelo zaostrovanje gospodarskih in političnih razmer.

                                                                                                                                             Lea

 

Vsi so komaj čakali, da bi dobili svojo državo, ker bi bilo prvič v zgodovini, da bi imeli svojo državo.

                                                                                                                                         Florim

 

                                                                   Zbrala in uredila razredničarka 8. a, Monika Bagon

Ustvarjanje 6. č razreda

 












                                                                                                                                Učenci 6. č razreda

Pesem

 

                                                                                                                                        Jure Simčič, 7. c

petek, 25. december 2020

Matematično voščilo - 6.b

Tudi učenci 6. b razreda so ob ustvarjanju utrjevali znanje reševanja izrazov. Samostojno so oblikovali izraz z rešitvijo 2021.

Ob tem so spoznavali žepno računalo. Vas zanima, kaj jim je uspelo?


Drugo voščilo si lahko ogledate na  


SRE
ČNO

1111+111+111+111+111+111+111+111+111+111-111+11+11







Voščila so prispevali: Kristjan V., Kristjan Ž., Filip, Izak, Aljaž, Erin, Kenan, Nik, Melanie in 
Karmen Debenjak


četrtek, 24. december 2020

Kulturni dan v 9.b razredu

 V razredu smo kulturni dan posvetili razmišljanju o Sloveniji in o pomenu plebiscita. 

Skupinsko delo je nastalo s pomočjo "padleta", kjer je vsak učenec imel možnost razmišljati o lepotah Slovenije. Na našem zadnjem letošnjem srečanju je vsak predstavil svoje razmišljanje.

Ste vedeli:

a) da je slovenski jezik eden najbolj starodavnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo kot svoj materin jezik.

b) da je daleč najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov in časov narodnozabavna skupina Ansambel bratov Avsenik, ki je prodal kar 31 milijonov plošč, ohranja pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem muziciranju – več kot 300 večerov zapored? Brata Avsenik sta tudi največkrat izvajana evropska skladatelja!

c) da je Avsenikova skladba Na Golici, največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja?

https://www.youtube.com/watch?v=r7gFNaGYEs8

d) da je slovenski matematik baron Jurij Vega leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preračunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele? Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izračunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje Red Marije Terezije.


e) da je Slovenec, Herman Koroški oziroma Herman iz Karintije, prvi prevedel Koran v latinščino sredi 12. stoletja?

f) da so pri vesoljskih poletih sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je januarja 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), ki je s seboj v vesolje odnesla slovenske kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki?

g) da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Friderik Pregl je leta 1923 dobil najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo, na področju kemije.

h) da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov, od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat ter številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji, medtem ko Tina Maze velja za eno izmed najboljših smučark vseh časov. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka in Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko. Legenda smučarskih skokov pa je zagotovo tudi Peter Prevc, ki je v smučarskih skokih dosegel kar se doseči da. Vsako leto so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.

i) da je pomemben simbol slovenstva lipa oziroma lipov list? Mati vseh slovenskih lip pa je zagotovo Najevska lipa, ki naj bi bila stara več kot 780 let, v prsni višini pa njen obseg znaša kar 12,5 metra! Ob tej lipi se vse od osamosvojitve Slovenije leta 1991 avgusta vsako leto na srečanju zberejo tudi vsi najpomembnejši slovenski državniki.

j) da je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. n. št. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijače na svetu.

Besedilo je povzeto po spletni strani.

9.b in Karmen Debenjak


Kulturni dan 7. c razreda

 Učenci 7. c razreda smo ponosni na svojo državo. V poklon Sloveniji smo z različnimi izdelki dokazali, da razumemo pomen enotnosti in samostojnosti. 

                                                                            Učenci 7. c razreda in razredničarka Nina Bednarik

























Božični skriti prijatelj

 Učenci 7. c smo kljub situaciji nadaljevali s tradicijo, ki jo obujamo pred prazniki - bili smo skriti prijatelji.

Ker verjamemo, da lepa beseda lepo mesto najde, smo se potrudili in letos prvič prijatelje razveselili s pismom in voščilnico. Nastali so čudoviti zapisi, posuti z najlepšimi željami. Na srečanju preko videokonference smo nato ugibali, kdo bil lahko bil čigav skriti prijatelj. Zanimivo, kako so se nekateri potrudili, da se niso "izdali" s pisavo. Pohvale vsem za iznajdljivost, kreativnost in zapis toplih besed prijateljem.

Za navdih in v razmislek smo si ogledali posnetek https://www.youtube.com/watch?v=Icx7hBWeULM. 

                                                                                                            Nina Bednarik, razredničarka 7. c