Obisk Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše

Učenci 8. r. so v torek, 20. 6. 2023, obiskali Vrbo in Doslovče. Ogledali so si rojstni hiši dveh pomembnih slovenskih književnikov.

Kot primer revnejše kmečke hiše so si v Doslovčah ogledali Finžgarjevo rojstno hišo, katera predstavlja primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. Ogledali so si črno kuhinjo v veži, špajzo, hišo in kamro.

V Vrbi so si ogledali rojstno hišo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Hiša velja za spomenik državnega pomena. Rojstna hiša predstavlja primer boljše stoječe kmečke hiše. Tako so odkrili značilnosti kmečke hiše iz prve polovice 19. stol., kjer je vse kot nekoč; lončena krušna peč, kamra s Prešernovo zibelko, črna kuhinja. Ogledali so si stalno razstavo o Prešernovem življenju, delu in najpomembnejših literarnih mojstrovinah ter animirani film.

Nina Bednařik, učiteljica

Galerija GoNG

Učenci izbirnega predmeta Francoščina 1 so v torek, 13. junija obiskali novogoriško galerijo sodobnih umetnosti GoNG, kjer nas je prijazno pozdravil lastnik biroja Kreadom in idejni vodja, gospod Adrijan. Po francosko jih je pozdravila Sarah, študentka 3. letnika krajinske arhitekture, ki do konca junija tam opravlja prakso. Gospodična Sarah je v francoščini in angleščini predstavila svoj študij in delo krajinskega arhitekta. Učenci in učenke so kar veliko spraševali. Videli smo tudi velikansko maketo neke počitniške hiše ob morju, ki je nastajala dober mesec dni. Po izčrpnem uvodu nas je Sarah odpeljala v park in uvedla v skiciranje. Vsak si je izbral tri različne motive in jih po navodilih skiciral. Sarah si je vzela čas in komentirala je vsak izdelek posebej. Zahvalili smo se ji za dvojezično predstavitev, prijaznost in strokovno mnenje ter se veselo odpravili počitnicam naproti – to so bile naše zadnje ure francoščine! Privoščili smo si sladoled ter si zaželeli zdravo in brezskrbno poletje. »Au revoir!«

Tanja Erzetič, mentorica

Krajinski arhitekt? – Zakaj pa ne!

V galeriji GoNG sem izvedela, da imajo arhitekti in krajinski arhitekti popolnoma drugačno delo in da bi morali še bolj sodelovati na projektih. Presenetilo me je, da se moraš v Franciji kar dve leti pripravljati na sprejemni izpit za študij krajinske arhitekture in ogromno ročno risati. Če bi bilo več krajinskih arhitektov, bi stavbe v prihodnosti imele veliko lepše in bolj uporabno okolje. Tudi manjše hiše bi imele dobro izkoriščeno okolico oziroma družine z več otroci bi imele lepo urejeno zunanjost, da bi se lahko počutili bolj udobno tudi zunaj.

Če bi pri zidanju ali urejanju okolja dobili nasvet krajinskega arhitekta, bi bile vse stavbe v čistejši okolici, posadili bi več dreves in ozelenili prazne površine. Tako bi imeli bolj kvaliteten zrak, poleti bi bilo več sence in čutili bi manj vročine. Krajinski arhitekti bodo zagotovo znali izboljšati naše življenje v 21. stoletju.

Tea Ivanova, 7. c

KRALJICA SMEHA IN OGLED MUZEJA

Učenci, ki obiskujemo IP Filmska vzgoja smo se v sredo, 7. 6. 2023, odpravili na ekskurzijo. V sklopu Kina Otok smo se udeležili Filmskega festivala v Izoli, kjer smo si ogledali projekcijo filma Kraljica smeha.

Film Kraljica smeha je mladinski film z dramatičnim žanrom, saj imamo mlado deklico Sašo, ki ima manjše težave s svojim obnašanjem, krotenjem jeze … Prikazani so deli, ko je zelo potrta in žalostna, npr. ko se spominja mamine smrti … Film nam želi povedati, kako živijo v družinah brez mame ali očeta. Pokaže nam tudi odnose med Sašo in njenim očetom. Saša ne rada govori o svojih čustvih, ne želi jokati, ker misli, da bo kot njena mama. Saša ne želi pristati na točki, kot njena mama, da bi umrla zaradi depresije ali česa podobnega. Zato se zaobljubi, da se bo držala štirih stvari:

- Obrije se, ker ne želi imeti take frizure kot njena mama.

- Ne želi brati knjig, ker jih je njena mama ves čas brala, zato se Saša znebi knjig.

- Ne želi skrbeti za karkoli živega, saj meni, da je njena mama skrbela zanjo.

- Želi postati komedijantka, saj se oče, odkar je mati umrla, ni več smejal.

Vse to ji uspe in je ponosna nase, saj je postala komedijantka. Na koncu se tudi sprijazni s tem, da je njena mama umrla, ker prej tega ni želela dojeti.

Po ogledu filma, pogovoru o filmu in kosilu v sončni Izoli, smo odšli v Divačo. Obiskali smo Muzej slovenskih filmskih igralcev. Dodobra smo spoznali igralko Ido Kravanja, ki velja za najuspešnejšo slovensko filmsko igralko v zgodovini slovenskih igralcev in igralk. Rodila se je v Divači 7. 7. 1907, umrla pa 10. 5. 1979. Pokopana pa je v Beogradu. Bila je odlična igralka. Njena pot se je začela, ko so jo prijateljice prijavile na lepotno tekmovanje. Mami ji mama ni dovolila tja, a njene slike so premamile vse režiserje in povabili so jo na snemanje. Sprva je igrala v manjših vlogah. Premiera njenega prvega filma Kar zamolče otroci pred svojimi starši je bila 21. oktobra 1927. Nadela si je ime ITA RINA. V filmu Zadnja večerja jo je opazil češki režiser in ji ponudil glavno vlogo v filmu Erotikon. Posneli so ga leta 1928. Nato pa smo se sprehodili še po razstavi. V njej smo videli vse najuspešnejše slovenske filmske igralce ter vse pripomočke, ki so potrebni za snemanje filmov. Na koncu pa smo si lahko kupili še kakšen spominek.

Tia Rustja, 7. č

 Male olimpijske igre

Učenci z Vogrskega smo se z veseljem udeležili malih olimpijskih iger skupaj z vrstniki iz Vrtojbe in Šempetra. 

Učiteljici Helena in Nadja