Slovenian Tourist Attractions for Sale

Devetošolci so se morali pri angleščini postaviti v vlogo goljufa, ki se izdaja za predstavnika slovenske vlade in poskuša lahkovernim turistom prodati kakšno od slovenskih kulturnih ali naravnih znamenitosti, ker je slovenska vlada v škripcih in potrebuje denar. 

Preberite in se odločite, kdo je bil najbolj prepričljiv!

Hello I’m Vita and I´m trying to sell the mansion Vogrsko. Are you interested in big luxurious houses/mansions? This is the right address.  Here is some information:  This mansion was built in 1524. It was renovated three times. It has a restaurant and stables for two or three horses. It’s in great shape. It has a big garden. You´ll lose a big opportunity if you do not buy it. But there is one rule if you buy it: you must have at least two horses and the restaurant must be open. It costs only 200.000 EUR and that is a fair offer for that big mansion.

VITA NARDIN

Have you ever wondered what it would feel like being a Queen/King? Have you ever wanted to live on the highest place in the city? Have you ever wanted to be the centre of the country itself? Then wonder no more, because we have a solution for you. Located on top of the Grad hill there is the Ljubljana castle. This true architectural masterpiece was created more than 1000 years ago, and the view from there is just unimaginable. Ready to become the Queen/King of the world? You can get it for only 50 000 dollars. It is a bargain and you have no time to waste. For additional info contact us on abc@gmail.com or 000000000.

JURE ŽBOGAR

Hello, my name is Ana Žbogar and I will be your tour guide today. So let me tell you something about our Predjama Castle. It's the most beautiful castle in the country. It was built in 1274, and it has an interesting history. The castle is already beautiful on the outside, but the interior of the castle is even more gorgeous. However, the Government of Slovenia is selling the castle, unfortunately ,because they need money. Are you maybe interested in buying the castle? Let me tell you if you bought this castle, you would get a lot of friends, and you would be popular, everyone would like you. You can have it for 2.094.060 euros. Deal?

ANA ŽBOGAR

Hello.

Today I would like to introduce to you our latest luxury attraction, Ljubljana castle. Imagine a party with luxurious chandeliers, people in elegant clothes, modern music… imagine how popular you would be! Our castle has 70 luxuriously appointed rooms. You can sleep in a different room every day and host a lot of friends.The 35 bathrooms are furnished in seven different styles. You can choose to take a shower, or to take a  bath while  enjoying  gentle  music. Of course, the castle also includes all maids , a gardener and a  master chef. Our price will be very interesting for you, I believe the discount we have prepared for you will be very interesting. I believe you would like to know more. I would like to meet you in person, you will not be sorry.

ANIKA CEJ ZLATOPER

Hello! Have you ever wanted to be something special or own something special? I have just the thing for you. Here in Slovenia we have a special island located in the middle of a lake. I’m talking about the Bled Island and its lake. It developed in the ice age, when glaciers made the island and surrounded it with lake water. It’s probably the most beautiful attraction in our country. It looks magnificent in all seasons and you also have a great view. If you bought it, you would own the very heart of Slovenia’s nature. You would also get a lot of money from the tourists because they love that place. Imagine what amazing parties could be located there. You can have all this beauty for 100.000€.

TAJDA FILIPIČ

The Postojna cave is located near Postojna and it has over 23.300 meters of underground cave system. It is one of the largest caves in Slovenia. It even has a tourist train system inside of it. The most special thing inside this cave is an animal called the proteus. It can live up to 100 years, can survive 10 years without food and can’t be found anywhere else in the word. I think it would make a great house pet, because it has a really long life span. Unfortunately, there is critical situation in our country and the cave is shut down and the government is trying to sell it. If you want to buy it, it’s on sale  for 500.000€ which if you ask me is a very good price. You don`t need to renovate it or anything. If you are ready let me know, we can do it in cash.

JURE RUPAR

This is France Prešeren's monument. It was planned by a well-known architect Maks Fabian. It was built by the sculptor Ivan Zajec in 1905. France Prešeren was a Slovenian poet, who fell in love with Julia Primic, a daughter of rich man. His love to her affected his life. He couldn't have her, so he was depressed, he became an alcoholic. But his work is very important to Slovenian people. I personally adore this monument. I think that it would look really good on someone’s garden. I haven't been at your house yet, but I can imagine how good it would look. I am willing to sell it to you. I heard that they may sell it for money. I am one of the most powerful people here, so I can make it happen. If you trust me, I can transfer the money to the government. Here is my phone number, call me if you are interested. And that is my bank account where you can give me money and don't worry I will give it to the government.

LEJA VODOPIVEC CVIJANOVIĆ

Welcome to Lipica Stud Farm. Lipica it one of the most beautiful cultural monuments of Slovenia. Here we have special horses caled Lipizzan horses. You can find this kind of horses only in Slovenia. Lipizzan horses are known all over the world. In the 1960’s the Lipica Stud Farm established also the Classic Riding School. In our country we have many horse races. The winners get a lot of money. We usually do not sell horses in Lipica, but this year we have got a lot of stallions and we decided to sell one purebred Lipizzan horse, the best one for racing. This horse is strong and very fast so you can earn a lot of money form horse racing.  I can sell it for 15.000 €.

MIHA ZAVADLAV

Everyone wants to have such a beautiful historic building. The architect of this building is Jože Plečnik. He was a renowned Slovenian architect, so you have to buy this building. When you buy the building, you also get all the books in it, so it pays to buy it. Buying the building will take you to the world of books and you will experience many interesting things. In the vicinity of the library you also have many other popular places, since the location of the library is Ljubljana, the capital of Slovenia.

LANA HORVAT

Mag. Nina Drstvenšek

Domače kuharske vragolije naših učencev

V času, ko smo primorani biti doma, nas kar naprej srbijo prsti za kaj kuhat in pečt. Prav tako tudi naše učence. Poglejmo si kaj so dobrega pripravili... 

Martina Furlani in Vesna Levpušček

Ustvarjalni izdelki od doma - TEHNIKA

Učenci tudi doma ustvarjajo različne zanimive izdelke v sklopu predmeta - TEHNIKA. Poglejmo si!

Vesna Levpušček

Pri izbirnem predmetu NIP ustvarjajo tudi od doma

Vesna Levpušček

PRVOAPRILSKA ŠALA

V sklopu ustvarjalnega preživljanja prostega časa, so nam učenci pripravili zanimive fotografije in posnetke. 

Pa si poglejmo!

Jure Simčič - Čarovnija

Kylie Klančič - Bu

Vesna Simčič - Gibčnost

Karmen Petrič - Žurka

Pia Ptičak - Mačja karantena

Nina Bednarik

NEZNANI ZNANCI - intervju z MOJCO KOMEL

V rubriki NEZNANI ZNANCI vam tokrat predstavljamo MOJCO KOMEL.  Morda ste jo srečali na hodnikih naše šole. V letošnjem šolskem letu na naši šoli poučuje izbirni predmet znakovni jezik. Sicer pa je zaposlena na Društvu gluhih in naglušnih Severne Primorske.

Predstavi nam Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske.

Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske deluje že od leta 1953. Svoj sedež ima v Novi Gorici, delujemo pa na območju trinajstih severno primorskih občin. Na društvu izvajamo posebne socialne programe namenjene osebam z izgubo sluha. To so gluhe, naglušne  osebe, osebe s polžkovim vsadkom in tudi gluhoslepe osebe. S programi, ki jih izvajamo, želimo zagotoviti tem osebam socialno vključenost, poskrbeti za njihovo informiranost. Večkrat rečejo, da je društvo za njih drugi dom.

Kakšna je tvoja naloga v tem društvu?

Moja naloga v društvu je po eni strani organizacijske narave. Poskrbeti moram za administrativno delo,  načrte,  poročila, prav tako pa je moja naloga pripraviti prijave na vsakoletne razpise, iz katerih dobimo finančna sredstva (denar), da lahko izvedemo naše programe. Poleg tega dela pa je moje delo tudi izvajanje teh programov. To pomeni, da sem na voljo članicam in članom, ki potrebujejo kakršnokoli obliko pomoči, pomagam jim izpolniti kak obrazec, grem z njimi kam, da jim pomagam pri komunikaciji. Včasih potrebujejo pogovor, nasvet…. Moja naloga je tudi da poskrbim za mesečna predavanja, ki jih organiziramo za člane, organiziram različne ekskurzije, delavnice. Skratka moje delo je zelo raznoliko in ga zelo težko strnem v le nekaj stavkov.

Zakaj si se odločila, da se naučiš znakovnega jezika?

Znakovni jezik mi je bil vedno zanimiv. Spomnim se, da sem že kot otrok rada pogledala kako otroško oddajo, ki je bila tolmačena. V spominu so mi ostali tudi nekateri filmi o gluhih osebah. Ampak nikoli nisem aktivno pristopila k temu. Kot da bi vedela, da me bo življenje samo peljalo na to pot. Brez kakršnegakoli znanja znakovnega jezika, sem namreč dobila službo na društvu gluhih in naglušnih. Na začetku sem se med gluhimi jaz počutila gluho. Kaj je rekel? Se smejijo morda meni? Tako sem že na začetku dobila dobro lekcijo, kaj pomeni biti gluh. Ne razumeti jezika, ki ga govori večina okoli tebe.

Kako to učenje poteka?

Na društvu gluhih in naglušnih delam že zelo dolgo. Ko sem skoraj pred dvajsetimi leti  prvič vstopila skozi društvena vrata in sedla za mizo, nisem znala nič. Učila sem se na najboljši možen način. S prakso – pogovori z gluhimi osebami. Seveda sem opravila tudi tečaje znakovnega jezika. Kasneje sem se vpisala tudi v šolo za tolmače, ki poteka na Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik v Ljubljani. Po opravljenem izpitu sem postala verificirana tolmačica za slovenski znakovni jezik.

Koliko je na Goriškem oseb, ki za komunikacijo uporablja le znakovni jezik?

Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske šteje okoli 300 članov. Od tega jih je približno 100, ki uporabljajo znakovni jezik.  Veliko pa je tudi naglušnih oseb, ki niso včlanjene v društvo in se s pomočjo aparata bolj ali manj znajdejo v svojem okolju. Na območju Goriških občin je približno 30 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik.

Kaj je pomembno vedeti pri komunikaciji z naglušnim, gluhim človekom?

Ko govorimo z osebo, ki ima okvaro sluha, pa naj bo to gluh ali naglušen, je zelo pomembno, da gledamo osebo v obraz, da si ne prekrivamo ust, da govorimo počasi,  a ne prepočasi J, da uporabljamo kratke, jedrnate stavke in da preverimo ali nas je oseba razumela. Če je možno, je priporočljivo zamenjati  besedo, s kako drugo besedo. Tako lahko namesto Prišla bi k tebi. Rečemo Obiskala te bom. Uporabili smo druge črke, ki jih naglušna oseba lahko bolje razume.

Če ugotovimo, da nam sporazumevanje z govorom ni steklo, vedno lahko vzamemo list papirja (ali telefon) in na kratko zapišemo, kar želimo povedati.

Ko ponovimo, je dobro ponoviti z drugačnimi besedami. Morda ima oseba težave z razumevanjem določenih črk.

Vedeti moramo, da so gluhe osebe navajene komunikacije s slišečimi, saj se z njimi srečujejo vsak dan.

Kakšne so glavne stiske te populacije?

Glavna težava za vse osebe z okvaro sluha  je otežkočena komunikacija. Ta oblika invalidnosti se navzven ne vidi, zato pogosto ne vemo, da ima oseba določene težave. Okvara sluha pa ne vpliva samo na sporazumevanje. Glavna težava je pri tem, da gluh ali tudi naglušen otrok ne prejema vseh dražljajev iz okolja. Zato prihaja do kasnejšega razvoja govora, slabšega razumevanje besedišča. Tisto kar slišeč otok usvoji mimogrede, s poslušanjem staršev od rojstva dalje, s poslušanjem pogovorov in raznih zvokov iz okolja… vse to se mora gluha oseba naučiti. S tem je povezana težja vključenost v izobraževanje, delovno okolje, pravzaprav življenjsko okolje nasploh.

Kakšne so tvoje izkušnje s poučevanjem znakovnega jezika na naši šoli.

V letošnjem šolskem letu sem se z veseljem odzvala vabilu za poučevanje izbirnega predmeta slovenski znakovni jezik. To je sploh prvo leto, ko je ta predmet možno izbrati kot izbirni predmet. Sama tudi ne prihajam iz šolstva, tako da je to  zame še prav poseben izziv.  V tem letu so se za ta izbirni predmet odločile, koliko vem,  le štiri šole v Sloveniji.  Res velik poklon Osnovni šoli Ivana Roba, da se je odločila za ta korak. Upam, da se bo tako odločalo še več šol in bomo skupaj pripomogli k večji prepoznavnosti znakovnega jezika.

Z Mojco Komel se je pogovarjala Nataša Nanut Brovč.

Poglejte, kaj nam je z znakovnim jezikom sporočila Mojca.

NEZNANI ZNANCI - intervju s TADEJEM DEVETAKOM

1.      Koliko časa si že gasilec? 

Gasilcem sem se pridružil pred 26 leti.

2.      Zakaj si se odločil, da se priključiš gasilcem?

V mladosti so mi bili všeč različni športi, predvsem ekstremni. V šolskih časih sem treniral atletiko, kasneje pa so mi vedno bolj postajali všeč ekstremni športi. Pridružil sem se potapljaškemu klubu in jamarskemu društvu, skakal sem s padalom ter opravljal izpit za športno letalo. Tudi radioamaterstvo mi je bilo v veliko veselje. Po nekem času sem potreboval še nekaj več in prijatelj, ki je že bil gasilec, me je prepričal, da sem se pridružil gasilcem v Šempetru. In ni mi žal, čeprav sem zaradi tega opustil vse ostale dejavnosti, s katerimi sem se prej ukvarjal. 

3.      Kaj gasilci delate? Vemo, da gasite požare, pa verjetno poleg tega pomagate še v veliko drugih situacijah.

Glavne naloge gasilcev so gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter redno izobraževanje in usposabljanje. To pomeni, da gasilci posredujemo vedno, ko je v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi ali ko je v nevarnosti naravno okolje. Letno namenimo več sto ur za dodatna usposabljanja in izobraževanja ter obnavljanja znanja. Gašenje požarov postaja manjši del našega dela, povečuje pa se število tehničnih intervencij, kamor spada posredovanje ob prometnih nesrečah, delovnih nezgodah, različna odpiranja vozil in stanovanj, posredovanje ob poplavah, začasno prekrivamo strehe po neurjih, rešujemo živali... Skratka, pomagamo ljudem, ko pomoč potrebujejo.

4.      Kaj vse mora gasilec znati?

Znanje je ključna vrlina in zagotovilo, da se bomo po intervenciji vrnili domov k svojim družinam. Pri delu zato uporabljamo znanje vseh tistih šolskih predmetov, ki nam med šolanjem niso bili preveč všeč. Matematika, fizika, kemija so osnova pri gasilskem delu. Tukaj je potrebno omeniti še sočutje in psihologijo, kadar je potrebno ljudi pomiriti ali jim svetovati. Tudi Prvo pomoč mora obvladati vsak gasilec zato da lahko priskoči na pomoč poškodovanemu kolegu ali ljudem, ki tako pomoč potrebujejo. Vsak gasilec mora poznati vso opremo s katero je opremljena njegova enota ter vsakdanjo gasilsko opremo, ki se uporablja med posredovanji. 

5.      Kako poteka šolanje gasilcev?

V Sloveniji poznamo prostovoljne in poklicne gasilce. Poklicni gasilec postaneš ko zaključiš  gasilsko šolo.  Prostovoljnim gasilcem pa se lahko pridruži vsak otrok, ko prične z obiskovanjem osnovne šole ali pa kasneje. Gasilci se redno izobražujemo tako v naših enotah kakor tudi  v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani. Tam ima sedež tudi šola za poklicne gasilce. Prostovoljni gasilci imamo tako imenovane tečaje, ki so ločeni na osnovne, nadaljevalne in specialistične tečaje.Da bi lahko postal operativni gasilec moraš najprej opraviti tečaj za gasilca pripravnika. Popripravniškem stažu nadaljuješ s tečajem za operativnega gasilca. Od tu naprej se prične tisto pravo gasilsko izobraževanje in usposabljanje. Na Izobraževalnem centru na Igu se v učilnicah izvaja teoretična priprava. Na različnih vadbenih površinah zunaj pa praktično usposabljanje. Tam opravimo specialistične tečaje za nosilce dihalnih naprav, tehnične reševalce, reševalce ob nesrečah z  nevarnimi snovmi... Teh specializacij je veliko, kolikor je pač nevarnosti, s katerimi se srečujemo. Usposabljanja in tečaji se potem nadaljujejo tudi v domačem okolju, kjer opravimo tečaje za gasilce, ki bodo kasneje vodili manjše ali večje skupine reševalcev. S tem imajo seveda še več odgovornosti, saj postanejo  odgovorni za varnost kolegov, katerim poveljujejo. Gasilsko izobraževanje se nikoli ne konča.

6.      Kakšno opremo nosite, ko greste na pomoč? 

Gasilci imamo več vrst oblačil. Imamo častno gasilsko uniformo, s katero predstavljamo gasilsko organizacijo, delovno uniformo v kateri se izobražujemo ali opravljamo nenevarna opravila ter intervencijsko obleko. Ta se loči na težko zaščitno obleko, ki nas ščiti med najtežjimi opravili kot so požari, tehnične in naravne nesreče... ter lahko zaščitno obleko, ki jo uporabljamo za gašenje gozdnih požarov ter pri reševanju iz globin in višin. Pri delu uporabljamo še zaščitno čelado, rokavice, visoke gasilske čevlje ter podkapo in gasilski varnostni pas. Vsa ta oprema pa je le osnova za varno delo. Odvisno od vrste nesreče na kateri posredujemo, pa imamo na razpolago še veliko različne opreme in naprav. Pri posredovanju zaradi požara v objektu ima vsak gasilec na sebi še izolirni dihalni aparat iz katerega dobiva zrak, potreben za nemoteno dihanje. Gasilci, ki vstopajo v goreč objekt pa morajo s seboj nesti še kar nekaj opreme, tako da so ob vstopu v goreč objekt težji za približno 30 kg po osebi. Pri posredovanju na nesrečah z nevarnimi snovmi pa imamo poleg prej omenjene opreme na sebi še zaščitni kombinezon, v katerem pa smo precej okorni, naše gibanje pa omejeno. Oprema je resnično raznolika, zato pa je gasilsko delo tako zanimivo.

7.      Kako premaguješ strah?

Strah je čisto naraven odziv telesa na nevarno situacijo, zato ni to nič nenavadnega. Strah blažimo z znanjem, saj se vsi ljudje bojimo tistega kar ne poznamo ali znamo. Zato imamo pri gasilcih vaje, na katerih vadimo najbolj čudne situacije in s tem poskrbimo, da nas ne preseneti neznanje. Po drugi strani pa je strah tisti, zaradi katerega velikokrat prej premislimo, kot kaj naredimo. To pa je tudi zagotovilo, da se bomo po posredovanju nepoškodovani vrnili k našim družinam.

8.      Si vodja Šempetrskih gasilcev, kakšne so tvoje naloge?

Leta 2018 sem postal Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Moje delo kot predsednik je bolj organizacijske narave, saj skrbim za tekoče delovanje društva, finance, sodelujem z občinskimi službami glede nabave novih gasilskih vozil in opreme..., skratka dela ne zmanjka, tudi če le-tega opravljamo prostovoljno in brezplačno. Za operativno delo, to je gašenje in reševanje, skrbi v društvu Poveljnik, ki je zadolžen za tekoče vzdrževanje opreme, pripravljenost gasilske enote in izobraževanja. Sam sem, poleg prej omenjene funkcije, tudi operativni gasilec in vodja ene od dežurnih skupin.

9.      Kdo postane poklicni gasilec, kje se za to izobrazi? Obstaja srednja šola, kjer se lahko  

       izobraziš za gasilca?

Kdor želi postati poklicni gasilec se mora prijaviti na razpis za delovno mesto v gasilski enoti. Seveda mora imeti prej zaključeno srednjo tehnično šolo ali srednjo strokovno izobrazbo ( V.stopnja) ter biti psihofizično in zdravstveno sposoben za opravljanje poklica gasilec. Imeti pa mora tudi dokazilo, da ni v kazenskem postopku oz., da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje.

10.  Pred gasilskim domom v Šempetru vidimo veliko mladih, ki se učijo reševalnih veščin. Česa se naučijo?

Kot sem že prej povedal, se lahko otroci pridružijo gasilcem z vpisom v osnovno šolo. Na gasilskem krožku jih učimo gasilskih veščin, odvisno od starostne skupine otroka. Mladi gasilci se učijo vsega po malem, od poznavanja gasilske organizacije, orientacije, gasilskih veščin, preventivnega ravnanja in prve pomoči. Skratka, učijo se osnov gasilstva, znanje pa se preverja na gasilskih tekmovanjih.

11.  Kaj bi vsem nam svetoval. Kako naj se obnašamo, da bo čim manjkrat potrebna pomoč gasilcev?

Kot pravi slovenski pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno«. To pomeni, da se moramo obnašati preventivno, vedno pomisliti, kaj se nam lahko zgodi med delom, doma ali na poti. Če upoštevamo pravila varnega obnašanja, se nam skoraj nima kaj zgoditi. Če pa se že nekaj zgodi, ne odlašajte s klicem na številko 112. Namreč, ko čakamo na pomoč, vsaka minuta šteje, vsaka sekunda je dolga kot ura.  

Dovolite mi, da  povem še nekaj v zvezi z dogajanjem okoli razsajanja virusa.

V tem času, ko smo zaradi virusa omejeni z gibanjem, se moramo vsi držati navodil in se resnično ne družiti izven kroga družine, s katero živimo. S tem bomo olajšali delo zdravstveni službi, saj bi vsaka naša poškodba ali bolezen, dodatno otežila delo zdravstvenega osebja. Zavedati se je potrebno, da bomo morali zaradi poškodbe obiskati zdravnika, posledično pa je s tem več možnosti, da se okužimo tudi mi in s tem naši domači. 

Prav tako bodimo doma  previdni pri uporabi energentov ( elektrika, kurjava, električne naprave), da ne bo prišlo do preobremenitev in s tem do požara.

Tadeju Devetaku se zahvaljujem za izčrpno in vsebinsko bogato predstavitev dela gasilcev.

Nataša Skrt Leban