nedelja, 29. marec 2020

NEZNANI ZNANCI - intervju s TADEJEM DEVETAKOM

1.      Koliko časa si že gasilec? 
Gasilcem sem se pridružil pred 26 leti.

2.      Zakaj si se odločil, da se priključiš gasilcem?
V mladosti so mi bili všeč različni športi, predvsem ekstremni. V šolskih časih sem treniral atletiko, kasneje pa so mi vedno bolj postajali všeč ekstremni športi. Pridružil sem se potapljaškemu klubu in jamarskemu društvu, skakal sem s padalom ter opravljal izpit za športno letalo. Tudi radioamaterstvo mi je bilo v veliko veselje. Po nekem času sem potreboval še nekaj več in prijatelj, ki je že bil gasilec, me je prepričal, da sem se pridružil gasilcem v Šempetru. In ni mi žal, čeprav sem zaradi tega opustil vse ostale dejavnosti, s katerimi sem se prej ukvarjal. 

3.      Kaj gasilci delate? Vemo, da gasite požare, pa verjetno poleg tega pomagate še v veliko drugih situacijah.
Glavne naloge gasilcev so gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter redno izobraževanje in usposabljanje. To pomeni, da gasilci posredujemo vedno, ko je v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi ali ko je v nevarnosti naravno okolje. Letno namenimo več sto ur za dodatna usposabljanja in izobraževanja ter obnavljanja znanja. Gašenje požarov postaja manjši del našega dela, povečuje pa se število tehničnih intervencij, kamor spada posredovanje ob prometnih nesrečah, delovnih nezgodah, različna odpiranja vozil in stanovanj, posredovanje ob poplavah, začasno prekrivamo strehe po neurjih, rešujemo živali... Skratka, pomagamo ljudem, ko pomoč potrebujejo.

4.      Kaj vse mora gasilec znati?
Znanje je ključna vrlina in zagotovilo, da se bomo po intervenciji vrnili domov k svojim družinam. Pri delu zato uporabljamo znanje vseh tistih šolskih predmetov, ki nam med šolanjem niso bili preveč všeč. Matematika, fizika, kemija so osnova pri gasilskem delu. Tukaj je potrebno omeniti še sočutje in psihologijo, kadar je potrebno ljudi pomiriti ali jim svetovati. Tudi Prvo pomoč mora obvladati vsak gasilec zato da lahko priskoči na pomoč poškodovanemu kolegu ali ljudem, ki tako pomoč potrebujejo. Vsak gasilec mora poznati vso opremo s katero je opremljena njegova enota ter vsakdanjo gasilsko opremo, ki se uporablja med posredovanji. 

5.      Kako poteka šolanje gasilcev?
V Sloveniji poznamo prostovoljne in poklicne gasilce. Poklicni gasilec postaneš ko zaključiš  gasilsko šolo.  Prostovoljnim gasilcem pa se lahko pridruži vsak otrok, ko prične z obiskovanjem osnovne šole ali pa kasneje. Gasilci se redno izobražujemo tako v naših enotah kakor tudi  v Izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani. Tam ima sedež tudi šola za poklicne gasilce. Prostovoljni gasilci imamo tako imenovane tečaje, ki so ločeni na osnovne, nadaljevalne in specialistične tečaje.Da bi lahko postal operativni gasilec moraš najprej opraviti tečaj za gasilca pripravnika. Popripravniškem stažu nadaljuješ s tečajem za operativnega gasilca. Od tu naprej se prične tisto pravo gasilsko izobraževanje in usposabljanje. Na Izobraževalnem centru na Igu se v učilnicah izvaja teoretična priprava. Na različnih vadbenih površinah zunaj pa praktično usposabljanje. Tam opravimo specialistične tečaje za nosilce dihalnih naprav, tehnične reševalce, reševalce ob nesrečah z  nevarnimi snovmi... Teh specializacij je veliko, kolikor je pač nevarnosti, s katerimi se srečujemo. Usposabljanja in tečaji se potem nadaljujejo tudi v domačem okolju, kjer opravimo tečaje za gasilce, ki bodo kasneje vodili manjše ali večje skupine reševalcev. S tem imajo seveda še več odgovornosti, saj postanejo  odgovorni za varnost kolegov, katerim poveljujejo. Gasilsko izobraževanje se nikoli ne konča.

6.      Kakšno opremo nosite, ko greste na pomoč? 
Gasilci imamo več vrst oblačil. Imamo častno gasilsko uniformo, s katero predstavljamo gasilsko organizacijo, delovno uniformo v kateri se izobražujemo ali opravljamo nenevarna opravila ter intervencijsko obleko. Ta se loči na težko zaščitno obleko, ki nas ščiti med najtežjimi opravili kot so požari, tehnične in naravne nesreče... ter lahko zaščitno obleko, ki jo uporabljamo za gašenje gozdnih požarov ter pri reševanju iz globin in višin. Pri delu uporabljamo še zaščitno čelado, rokavice, visoke gasilske čevlje ter podkapo in gasilski varnostni pas. Vsa ta oprema pa je le osnova za varno delo. Odvisno od vrste nesreče na kateri posredujemo, pa imamo na razpolago še veliko različne opreme in naprav. Pri posredovanju zaradi požara v objektu ima vsak gasilec na sebi še izolirni dihalni aparat iz katerega dobiva zrak, potreben za nemoteno dihanje. Gasilci, ki vstopajo v goreč objekt pa morajo s seboj nesti še kar nekaj opreme, tako da so ob vstopu v goreč objekt težji za približno 30 kg po osebi. Pri posredovanju na nesrečah z nevarnimi snovmi pa imamo poleg prej omenjene opreme na sebi še zaščitni kombinezon, v katerem pa smo precej okorni, naše gibanje pa omejeno. Oprema je resnično raznolika, zato pa je gasilsko delo tako zanimivo.

7.      Kako premaguješ strah?
Strah je čisto naraven odziv telesa na nevarno situacijo, zato ni to nič nenavadnega. Strah blažimo z znanjem, saj se vsi ljudje bojimo tistega kar ne poznamo ali znamo. Zato imamo pri gasilcih vaje, na katerih vadimo najbolj čudne situacije in s tem poskrbimo, da nas ne preseneti neznanje. Po drugi strani pa je strah tisti, zaradi katerega velikokrat prej premislimo, kot kaj naredimo. To pa je tudi zagotovilo, da se bomo po posredovanju nepoškodovani vrnili k našim družinam.

8.      Si vodja Šempetrskih gasilcev, kakšne so tvoje naloge?
Leta 2018 sem postal Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Moje delo kot predsednik je bolj organizacijske narave, saj skrbim za tekoče delovanje društva, finance, sodelujem z občinskimi službami glede nabave novih gasilskih vozil in opreme..., skratka dela ne zmanjka, tudi če le-tega opravljamo prostovoljno in brezplačno. Za operativno delo, to je gašenje in reševanje, skrbi v društvu Poveljnik, ki je zadolžen za tekoče vzdrževanje opreme, pripravljenost gasilske enote in izobraževanja. Sam sem, poleg prej omenjene funkcije, tudi operativni gasilec in vodja ene od dežurnih skupin.

9.      Kdo postane poklicni gasilec, kje se za to izobrazi? Obstaja srednja šola, kjer se lahko  
       izobraziš za gasilca?
Kdor želi postati poklicni gasilec se mora prijaviti na razpis za delovno mesto v gasilski enoti. Seveda mora imeti prej zaključeno srednjo tehnično šolo ali srednjo strokovno izobrazbo ( V.stopnja) ter biti psihofizično in zdravstveno sposoben za opravljanje poklica gasilec. Imeti pa mora tudi dokazilo, da ni v kazenskem postopku oz., da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje.

10.  Pred gasilskim domom v Šempetru vidimo veliko mladih, ki se učijo reševalnih veščin. Česa se naučijo?

Kot sem že prej povedal, se lahko otroci pridružijo gasilcem z vpisom v osnovno šolo. Na gasilskem krožku jih učimo gasilskih veščin, odvisno od starostne skupine otroka. Mladi gasilci se učijo vsega po malem, od poznavanja gasilske organizacije, orientacije, gasilskih veščin, preventivnega ravnanja in prve pomoči. Skratka, učijo se osnov gasilstva, znanje pa se preverja na gasilskih tekmovanjih.

11.  Kaj bi vsem nam svetoval. Kako naj se obnašamo, da bo čim manjkrat potrebna pomoč gasilcev?

Kot pravi slovenski pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno«. To pomeni, da se moramo obnašati preventivno, vedno pomisliti, kaj se nam lahko zgodi med delom, doma ali na poti. Če upoštevamo pravila varnega obnašanja, se nam skoraj nima kaj zgoditi. Če pa se že nekaj zgodi, ne odlašajte s klicem na številko 112. Namreč, ko čakamo na pomoč, vsaka minuta šteje, vsaka sekunda je dolga kot ura.  

Dovolite mi, da  povem še nekaj v zvezi z dogajanjem okoli razsajanja virusa.

V tem času, ko smo zaradi virusa omejeni z gibanjem, se moramo vsi držati navodil in se resnično ne družiti izven kroga družine, s katero živimo. S tem bomo olajšali delo zdravstveni službi, saj bi vsaka naša poškodba ali bolezen, dodatno otežila delo zdravstvenega osebja. Zavedati se je potrebno, da bomo morali zaradi poškodbe obiskati zdravnika, posledično pa je s tem več možnosti, da se okužimo tudi mi in s tem naši domači. 
Prav tako bodimo doma  previdni pri uporabi energentov ( elektrika, kurjava, električne naprave), da ne bo prišlo do preobremenitev in s tem do požara.


Tadeju Devetaku se zahvaljujem za izčrpno in vsebinsko bogato predstavitev dela gasilcev.

Nataša Skrt Leban