Slovenci smo športni narod. To ne
potrjujejo le številni uspehi naših vrhunskih športnikov, temveč predvsem polna
šolska igrišča, zapolnjene gorske in hribovske koče ter polne športne dvorane
in fitnes centri po celi državi.
Šport je v naši naravi in to je
prepoznala tudi država, ki je 18. junija 2020 na pobudo OKS-ZŠZ
razglasila 23. september za Dan
slovenskega športa.
Na ta dan bomo obuli športne copate, napihnili žoge, zavrteli pedala,
razgrnili joga blazine, si privoščili skok v vodo in še marsikaj.
23. septembra šteje čisto vsaka
oblika telesne dejavnosti! Naj bo to dan, ob katerem sleherni Slovenec in
Slovenka s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega
udejstvovanja, odnos do tiste družbene dejavnosti, ki ima številne pozitivne
učinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje
Slovenijo.
ZGODOVINA
Začetek organiziranega športa na
slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1.
oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so
bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj
športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje
trdne podlage za številne dosežke naših športnikov.
Slovenski vrhunski športniki nas
postavljajo na svetovni zemljevid sveta, nas navdajajo s ponosom in krepijo našo
narodno zavest.
Letos mineva okroglih 20
let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska
himna. Zdravljica je v čast našim olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki
Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, prvič zaigrala 23. septembra 2000 na
olimpijskih igrah v Sydneyu.
23. septembra pa ne bo aktivna
le Slovenija, ampak kar cela Evropa! Na ta datum se že zadnjih nekaj let
otvarja Evropski teden športa (od 23. do 30. septembra), iniciativa
Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in
skrbi za zdravje.
Vir: splet
https://danslovenskegasporta.si/
Pripravila: Alenka Faganelj
