KAČA
NAJA
V prelepem gozdičku,
nedaleč stran od tu, je živelo polno gozdnih živali. Med njimi je bila tudi
kača Naja.
Bila je mlada kača in je
želela, da bi se kdo igral z njo. Toda z njo se nihče ni hotel igrati. Vse
gozdne živali so se je namreč bale, ker je bila kača in ker je imela starejšega
brata Lana, ki je veljal za največjega hudobneža v gozdičku. Zaradi tega je
bila kača Naja zelo žalostna in osamljena. Nekega dne je Naja sedela ob robu
gozda in bridko jokala. Mimo je prišla želva Hana, ki je bila na počitnicah v
tem gozdičku. Ko je videla, kako uboga kačica joka, se ji je približala in jo
vprašala: »Kaj je narobe? Zakaj tako žalostno sediš tukaj in jokaš?« Kačica
Naja je bila zelo presenečena, kajti že dolgo, dolgo ni govorila z nikomer.
Nato pa je žabici počasi povedala, da nima prijateljev, saj se je usi bojijo,
ker mislijo, da je takšna kot njen hudobni brat. Žabici Hani se je kačica
zasmilila in ji je dejala: »Jaz bom tvoja prijateljica.« Skupaj sta odšli na
sprehod po gozdu, se igrali in pogovarjali. Čez čas so v votlino k kačici Naji
prišle vse živali iz gozdička, se kačici opravičile, ker so jo napačno ocenile.
Kačica Naja je bila
najsrečnejša kača na svetu, ker je končno našla prijatelje.
Aljaž,
6. a
TRI
RIBICE
Nekoč so živele tri
majhne ribice, ki so plavale v akvariju v trgovini. Prva je bila rumena, druga
oranžna in tretja zlata.
Zlata se je bahala, da je
najlepša in da bodo ljudje njo najprej kupili. »Stavim, da me bo kupila tista
manekenka, ki je po vseh revijah in časopisih. Dala bo še mene na slikanja z
njo, da bom še jaz slavna,« je rekla zlata ribica. Ostali dve ribici sta
molčali. Čez deset dni se je neka slavna pevka zanimala za oranžno ribico. Ko
jo je kupila, jo je lepo hranila. Oranžna ribica je bila takrat najsrečnejša
ribica. Čez sedem dni je v trgovino
vstopila najbogatejša gospodična v mestu. Pogled je zaustavila na rumeni
ribici. »Kako lepa je ta ribica! Vzela jo bom,« je rekla. In res. Tudi ta
ribica je odšla iz trgovine. Ostala je še samo zlata ribica.
Te ni želel nihče kupiti,
zato so jo vrgli v reko.
Nika,
6. a
TRI
SESTRE
Nekoč so živele tri
sestre.
Preden sta mati in oče
umrla, sta jim naročila, naj si njihovo kmetijo pravično razdelijo. Ampak
starejši sestri nista marali mlajše. Sovražili sta jo. Kmetijo sta si razdelili
na polovico, njej pa sta dali osla, malo hrane in pijače ter jo odgnale s
kmetije. Deklica je šla po svetu. Videla je družino, ki je bila revna, zato ji
je dala osla. V zameno ji je družina dala vrtnico. Hodila je, hodila je in
prišla v neznano mesto, kjer je bila poroka princese in princa. Zato jima je
dala vrtnico. V zameno ji je dala princesa čudežno papigo, ki vse, kar si
želiš, stori. Deklica se je veselo s papigo vrnila na kmetijo. Sestri sta ju
zagledali in ji rekli: »Kaj pa spet delaš tukaj, ha? Ja, izgini, in da te
nikoli več ne vidiva, prav?« Deklica je vzela papigo. Starejša sestra pa je
rekla: »Ha, ha, ha. Kaj pa misliš, da ti bo pomagala tale papiga?«
Takrat pa je papiga
zletela, pobrala starejši sestri in ju nesla daleč proč. Čez devet minut je že
prišla nazaj. In od takrat naprej ju nista videli več, srečno sta živeli do
konca svojih dni.
Luna,
6. a
PIKA
POKA
Nekoč je živela
pikapolonica Pika Poka. S svojimi prijatelji je živela na travniku. Vse
pikapolonice so jo imele rade, razen treh pikapolonic, ki so bile do nje
nesramne.
Nekega dne, ko je bila
zabava pikapolonic, so se tri pikapolonice dogovorile, da bodo osramotile Piko
Poko. Ko so vsi plesali, je Piko Poko na ples povabila pikapolonica po imenu
Piko. Ker je bil Piko všeč Piki Poki, je na ples privolila. Eni izmed treh
pikapolonic je bil tudi všeč Piko, zato so se tri pikapolonice odločile, da jo
osramotijo pred njim, saj je bila ena od pikapolonic ljubosumna na Piko Poko.
Pika Poka je imela čudovite čeveljce, zato so se tri pikapolonice odločile, da
ji te čeveljce malo zlomijo, da ko bo plesala, bo padla in se potem osramotila.
Tri pikapolonice so Piko Poko zvlekle na samo. Rekle so ji, naj zapre oči in
naj šteje do deset in potem ji pokažejo presenečenje. Pika Poka je zaprla oči
in medtem časom so ji vzele čevlje, jih malo zlomile in jih Piki Poki nazaj
vrnile. Po tem pa so zbežale. Ko je Pika Poka odprla oči, treh pikapolonic ni
bilo več, zato je odšla nazaj plesat. Med plesom s Pikom se ji je čevelj zlomil
in se je spotaknila ter padla. Na srečo jo je Piki ujel in zgodil se je njun
prvi poljub. Tri pikapolonice so se ujezile in odšle.
Tako sta Pika Poka in
Piki živela srečno do konca svojih dni. Tri pikapolonice so bile še vedno jezne
in same.
Klara,
6. a
DEVETGLAVA
POŠAST
Nekoč je v jeklenem gradu
živela devetglava pošast, ki je ukradla princeso.
Kralj je povedal vsem
meščanom, da kdor ubije pošast in reši princeso, jo dobi za ženo in dosti
zlata, srebra. Mladenič iz vasi je rekel materi, da jo gre ubit. Na poti do
gradu je bila sredi gozda hiša. Za njo se je slišalo sekanje hlodov. Bil je
ubogi starček, ki je komaj dvigoval sekiro. Mladenič se je seveda ponudil za
pomoč. Starček se je zahvalil in za uslugo mu je dal prenočišče ter tri čarobne
predmete. Prvi je bil oreh, drugi ognjeni kamen in tretji pero. Rekel mu je:
»Ko bo čas, boš vedel, kdaj jih uporabiti.« V resnici je bil starček čarovnik.
Naslednje jutro se je odpravil naprej. Čez nekaj časa je prišel do gradu. Imel
je pet stražnih stolpov in cel je bil iz trdnega jekla. Na najvišjem stolpu je
tičala princesa. Pojedel je oreh. Posta je neviden. Neopazno je prišel v grad.
Ko je prišel v najvišji stolp, je postal spet viden. Skupaj s princeso sta
utekla ven, ampak pošast ju je opazila in ju začela loviti. Deček je uporabil
pero. Spremenilo se je v veliko gos. Naročila mu je, naj vrže ognjeni kamen v
pošast. Pošast je začela goreti, dokler ni umrla. Goska, mladenič in princesa
so skupaj odleteli nazaj v kraljevi grad.
Kralj je dal mladeniču
princeso za ženo in veliko bogastvo. Srečno so živeli do konca svojih dni.
Aleksander,
6. a
ODLIČNA
PRIJATELJICA
Nekoč sta živeli dve
najboljši prijateljici na celem svetu. Prva je bila Tina, druga pa Lili.
Nekega dne je imela Lili
rojstni dan. Tina ji je kupila verižico v obliki srčka. Eno polovico srčka je
dobila Lili, drugo pa Tina. Prvi šolski da sta poizkusili dati srček skupaj.
Kar naenkrat se je Lili spremenila v odlično herojko po imenu Vodna deklica. Bila
je prelepa. Imela je dva čopka. Iz prvega čopka ji je štrlel vijoličen pramen, iz
drugega pa moder pramen. Oba čopka sta bila svetla. Na sebi je nosila vijolično
masko. Imela je črno-vijolično obleko in modro krilo. Rokavice so bile svetlo
modre, čevlji pa roza. Tina pa se je spremenila v zlobno deklico po imenu Lava
deklica. Na sebi je imela črno masko in črn čop z rdečim pramenom. Obleka je
bila temno modra in temno zelena. Pajkice so bile črne. Škornji pa temno
vijolični. Ko je Lili pogledala na svoj kos čudežne verižice, je opazila
nekakšen čarobni prah. Zaželela si je, da bi lahko poletela in poiskala Tino
ter jo rešila od hudobnega dela verižice. In res se je to zgodilo. Kar naenkrat
je začela leteti. Pristala je točno poleg Tine. Ko jo je Tina opazila, je okoli
sebe razlila lavo. Lili pa si je pričarala vodni most. Prišla je do Tine in ji
vzela verižico. Tina pa se je nazaj spremenila v normalno dekle. Za njo se je
spremenila tudi Lili.
Od takrat dalje ne
stavita več nobenih verižic skupaj. Čarobna verižica pa je še danes na
smetišču.
Eva,
6. a
TRI
SESTRE
Nekoč so živele tri
sestre. Prva je bila velika, druga majhna, tretja pa ravno pravšnja.
Za rojstni dan so dobile
tri prelepe obleke. Prva je bila velika, druga majhna, tretja pa ravno pravšnja.
Nekoč so se odločile iti na izlet. S seboj so vzele svoje tri prelepe obleke.
Po poti v gozdu so srečale tri zajčke. Prvi je bil velik, drugi majhen, tretji
pa ravno pravšnji. Ti trije zajčki so vprašali: »Nas lahko vzamete s seboj?«
Prva sestra je odgovorila: »Seveda, jaz bom vzela velikega zajčka.« Druga sestra
reče: »Majhen je moj.« Tretja pa reče: »Najlepši mi je tretji zajček, ker ni ne
prevelik in niti premajhen. Zato je tretji moj!« Nato gredo naprej. Čez nekaj
časa so prispele do vasi in zagledale tri papagaje. Ti trije papagaji so bili
zelo barviti. Prvi papagaj je bil velik, drugi majhen, tretji pa ravno
pravšnji. Največja sestra je vzela prvega, druga drugega in tretja tretjega.
Šle so naprej in pred reko so stali trije psi. Vso so bili enaki, a le en je v
gobčku imel par čarobnih uhanov, vzela ga je tretja sestra. Nadela si je uhane
in slišala je sestrine misli. Čez tri dni so se tri sestre vrnile domov. Prva
sestra je tretji sestri izmaknila par čarobnih uhanov in jih spravila. Ko se je naslednje jutro tretja sestra
zbudila, ni našla svojih čudežnih uhanov. Naslednjo noč je poiskala uhane in
jih tako skrila, da jih ni niti sama več našla. Prva sestra je tiste uhane
iskala, a je bilo vse zaman.
Od takrat so uhani,
živali in obleke izginile v stari koči treh sester.
Karmen,
6. a
LISIČJI
DRUŽINI
Nekoč sta živeli dve
družini lisic, ki se nista dobro razumeli. Razen dveh lisičk, ki sta se v
bistvu imeli radi.
Družini tega seveda nista
vedeli. Leta so tekla in družinama se je rodilo pet mladičev. Nekoč sta se
srečali ob jezeru in se začeli tako kregati, da se je zatresel ves gozd. Kar
naenkrat pa je nekdo zavpil: »Dovolj!« In v ospredje sta prišli lisički, ki sta
se imeli radi. »Nima smisla, da se te dve družini kregata že generacije. Zakaj
bi se kregali še mi?« Obe družini sta se spogledali in sami pri sebi pomislili:
»Morda imajo prav. Res nima smisla, da se kregamo še mi.«
Nato sta se družini ena
drugi opravičili in zakopali bojno sekiro ter lisički sta se poljubili.
Vid,
6. a
