Začetek leta 2024 je na pediatrični oddelek pripeljal veliko število otrok, ki so morali del svojega časa preživeti na zdravljenju. Januarja je bilo veliko zanimanje za ustvarjanje z Lego kockami, pri čemer so nastale izvirne konstrukcije, učenci pa so se ob tem sproščali in se veselili svojih izdelkov.
Včasih se tudi učitelji od učencev naučimo kaj zanimivega. Bolnišničnega učitelja Aleša je deček, ki je nekaj dni preživel v 8. nadstropju, navdušil s svojo spretnostjo risanja različnih živali na prav poseben način in mu razkril skrivnosti ustvarjanja zabavnih risb.
»Rush Hour«, zanimiva miselna igra, je pri nas prava uspešnica. Ko iz zastoja rešuješ ujeti avtomobil, lahko celo pozabiš, da si v bolnišnici. Posebno, če to počneš s prijateljem, ki si ga spoznal v bolniški sobi.
Zvesta spremljevalca obiskov Rdečih noskov, klovnov zdravnikov, sta veselje in smeh. Vsak drugi ponedeljek so redi gostje pri vseh otrocih, ki v tem času bivajo na pediatričnem oddelku, njihova prisotnost jih je razveselila tudi v januarju in februarju.
Prva polovica februarja je minila v znamenju priprav na pustovanje in ustvarjanja v bolniških sobah, saj nam je množica virusov preprečila druženje v avli, kjer se običajno odvijajo ustvarjalne delavnice. Domišljija otrok, ki so nekaj časa bivali na pediatriji, ne pozna meja, saj je izpod spretnih rok učencev in učenk nastalo lepo število izvirnih mask, ki so našle prostor na razstavnem panoju, namenjenem njihovim stvaritvam.
Poleg likovnega ustvarjanja so nastali tudi krajši pisni utrinki. Objavljamo Nikinega, ki je v času svojega bivanja pri nas spoznala prijateljico in sta si skupaj polepšali čas, ki v bolnišnici teče veliko počasneje kot sicer:
»V bolnici je v resnici »zelo dolgočasno 😀«, še posebno, če imaš takšno cimro, kot jo imam jaz. Najboljše pa je to, da se zelo veliko pogovarjava.
Vse moje preiskave so potekale hitro in vsi izvidi so bili dobri. Sedaj pa zares že komaj čakam, da grem domov. Upam, da se tudi nikoli več ne vrnem.«
Čeprav se bolnišnični pedagoški delavci skupaj z zdravstvenimi delavci trudimo, da je zdravljenje v bolnišnici prijazno in mine čimprej, Niki in vsem drugim otrokom želimo, da se nikoli več ne vrnejo k nam.
Andreja Krumberger, bolnišnična učiteljica
