Tik pred poletjem je bilo v bolnišnični šoli še posebej živahno. Z učenci smo se učili, pripravljali se na ocenjevanja in pridobivali še zadnje ocene, seveda pa nismo pozabili na ustvarjalnost in tisto, kar je v bolnišnici osrednjega pomena – počitek in zdravljenje.
V mesecu maju in juniju smo v sodelovanju z
bolnišničnim vrtcem z ustvarjalnimi delavnicami obeležili svetovni dan Sonca in
svetovni dan oceanov. Nastala je zbirka likovnih del v različnih tehnikah, ki
dokazuje, kako različne asociacije dobimo ob besedah Sonce in ocean.
Ustvarjalnost pa se ni izkazovala samo vizualno, pač pa tudi besedno. Med
drugimi je nastal zapis učenke Klare Remec Marinčič iz petega razreda, ki je
strnila svojo izkušnjo bivanja v bolnišnici in jo povezala z občimi mislimi o povezanosti
človeštva.
Veseli smo, da lahko pred poletjem naše izdelke delimo
tudi z bralci Šem5ke, bolnišnična šola pa vam s podobami Sonca in oceanov želi
lepo popotnico v poletje!
Pripravila: Andreja Krumberger in Aleš Čeh,
bolnišnična učitelja
Klara
Remec Marinič, 6. 6. 2022
MODRI
HOTEL
Smo ljudje. Večinoma prav
navadni ljudje in ne super heroji iz najljubših knjig ali televizije. Toliko
smo človeški, da tudi zbolimo in včasih celo nimajo zdravila za nas.
Moja izkušnja z boleznijo
me spremlja že od malih nog. Vsaka bolezen nas tako ali drugače omejuje. Meni
je bolezen odtegnila igro s sovrstniki, nova prijateljstva ter veliko gibanja
in raziskovanja. Vse to še danes pogrešam. Še dobro, da imam najboljšo prijateljico
Mio, ki mi pri vsem pomaga. Hvala, Mia, hvala, ker si.
Hvaležna sem za ta naš modri
hotel, kjer me vedno lepo sprejmejo in kljub strahu spravijo v dobro voljo in
smeh. Bolnišnice pač niso hec, ne za mlade ne za stare ljudi. Cel kup preiskav.
Kri in metuljčki, ki niso v trebuhu, ampak v žili, in precej čudnih izrazov in
teorij. Ljudje v belem so zame strah in trepet. Priznam, taka sem, in včasih
jočem, ker ne razumem, zakaj se to dogaja meni.
Tudi sama želim postati
zdravnica ali znanstvenica ter pomagati bolnim. Potrudila se bom pomagati drugim,
kot so neznanci meni. Kako lep bi bil ta svet, če bi si vsi med seboj nesebično
pomagali in si želeli le dobrih stvari.
