ponedeljek, 19. oktober 2020

Ustvarjanje – zdravilo, ki lajša čas bivanja v bolnišnici

 Za modrimi zidovi šempetrske bolnišnice se v 8. nadstropju zdravijo otroci. Mali in veliki. Vsi si želijo isto. Da bi se pozdravili in čim prej odšli domov. Čas, ki ga preživijo tu, poskušamo pedagoške delavke obogatiti tudi z vsebinami, ki jim omogočajo izražanje s pomočjo ustvarjalnosti. Tokrat so se navduševali nad izdelki iz papirja in barvanjem mandal.









                                                                                                        Besedilo in foto: Andreja Krumberger

četrtek, 8. oktober 2020

Teden otroka

 V sklopu Tedna otroka so učenci 7. c razreda pri RU spoznavali slogan Odgovor je pogovor. Tako smo se osredotočili na pogovor - učenci so se pogovarjali v paru, in sicer tako, da sta bila v paru učenca, ki se drugače ne pogovarjata oziroma zelo malo. Spoznanja so bila zanimiva, morda se je v katerem od parov spletlo novo prijateljstvo. Učenci so spoznali tudi tehniko dihanja, vsak si je vzel trenutek ali dva zase in zadihal v pravem pomenu besede. V ospredje pa smo postavili pomen čuječnosti.   

Čuječnost je stanje, ko smo globoko v stiku s sabo, svojim okoljem in drugimi, vsak trenutek. Je naravno stanje uma – osredotočeno, prisotno in zavestno.

Kartice aktivnosti bodo vsakega posameznika popeljale na pota raziskovanja  sebe in okolice. 










                                                                    Učenci 7. c razreda in razredničarka Nina Bednarik

Teden otroka ali Odgovor je pogovor v bolnišnični šoli

 Tema letošnjega Tedna otroka je učencem na zdravljenju (tudi starši niso izvzeti) in učiteljici pisana na kožo. Seveda ne dobesedno! Če se nekoliko poigramo s pomenom tega rekla, bi lahko rekli, da je pogovor v bolnišnični šoli temelj, na katerem zgradimo zaupanje in ustvarimo prijetno podlago za sodelovanje. Tudi za učenje in ustvarjanje! In preganjanje dolgega časa!

Na spodnjih fotografijah si lahko ogledate delček skupnih prizadevanj. Prispevki so seveda v celoti izdelki hospitaliziranih otrok.

Mimogrede pa še - kaj so rekla?

Frazemi so stalne besedne zveze, ki imajo ustaljen pomen. Njihova značilnost je, da običajno ne pomenijo tistega, kar pomenijo posamezne besede, ampak se moramo njihovega pomena naučiti.

Frazemi, ki ne tvorijo celega stavka, ampak jih sestavlja le besedna zveza, se imenujejo rekla.

(Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov)







Besedilo in foto: Andreja Krumberger, bolnišnična učiteljica


torek, 6. oktober 2020

Utrinki Evropskega dneva jezikov

 




                                                                                                                            Urška Lukan, učiteljica

petek, 2. oktober 2020

26. september - EVROPSKI DAN JEZIKOV

Na pobudo Sveta Evrope iz Starsbourga že od leta 2001 na ta dan vsako leto praznujemo evropski dan jezikov v želji, da bi ljudi spodbujali k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje, saj jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in je hkrati pomemben del bogate kulturne dediščine naše celine. 

Slovenščina, pa tudi ostali trije jeziki, ki se jih učimo na naši šoli, je indoevropski jezik. Ta izraz označuje jezike, ki so danes razširjeni od Evrope do Indije in so se razvili iz skupnega prednika, ki mu pravimo indoevropski prajezik. Indoevropski prajezik se je na stepah današnje Rusije in Ukrajine govoril med 4500 pr. n. št. do 2500 pr. n. št. Kasneje je ta naš skupni prajezik zaradi selitev narodov razpadel na različna narečja, iz katerih so se razvili moderni jeziki, ki jih poznamo in govorimo danes. Danes indoevropske jezike delimo v dve veliki skupni, kentumske jezike in satemske jezike. Slovenščina in ostali slovanski jeziki (srbski, bosanski, hrvaški, makedonski, poljski, ruski ...) spadajo med satemske jezike, medtem ko germanski jeziki (kamor spadata tudi angleščina in nemščina) ter romanski jeziki (kamor spadata italijanščina in francoščina) spadajo med kentumske jezike. Indoevropski jeziki so največja jezikovna družina na svetu. Evropejci so jih iz Evrope zanesli na ostale celine, tako da imajo danes okoli tri milijarde govorcev na vseh celinah sveta. Za primerjavo: slovenščino govori približno 2,3 milijona ljudi, večinoma v Sloveniji. Poleg tega jo govorijo še v zamejstvu v Italiji, na avstrijskem Koroškem, v Istri na Hrvaškem in v madžarskem Porabju, ter vsepovsod po svetu, kjer živijo slovenski izseljenci. 

 Ob tej priložnosti smo učiteljice angleščine in drugih tujih jezikov v prejšnjem in v tem tednu posvetile eno šolsko uro evropskemu dnevu jezikov. Učenci prve triade so spoznavali, kako se oglašajo živali v različnih jezikih, medtem ko so se učenci 4. in 5. razredov ter učenci izbirnega predmeta Italijanščina učili, kako v različnih jezikih povedati 'Pogovarjaj se z mano.' in ustvarjali napise v tujih jezikih in pisavah. Šestošolci in sedmošolci so se naučili pozdravljati in kako se zahvaliti v dvanajstih tujih jezikih, učenci 8. in 9. razredovpa so spoznavali pomen zastav ter poslušali pogovore v tujih jezikih in jih poskušali prepoznati. Na spodnji povezavi lahko tudi sami preizkusite svoje znanje: https://edl.ecml.at/Games/Whichlanguageisit/tabid/3202/Default.aspx.






                                                                                                            Urška Lukan, učiteljica